Ta bo v naslednjih dneh, dokler se v višinah spet ne ohladi, spet bolj trdovratna (beri: dolgotrajna), a za zdaj smo še daleč od celodnevne poznojesenske in zimske more. Sicer pa jo vsaj do neke mere blažijo vse bolj pestri pokrajinski barvni odtenki, ki se iz tedna v teden "plazijo" proti dolinam, kotlinam in ravninam. Ljubitelji gora se že nekaj časa dobesedno klanjajo jesenskemu vremenu, ne nazadnje pa so zadovoljni tudi plavalci, saj ima morje v Tržaškem zalivu še vedno zavidljivih 21 stopinj Celzija. Vreme je v zadnjem mesecu in pol povsem sprejemljivo, če seveda izvzamemo nadpovprečno topli september, zaradi katerega pa se verjetno nihče ne vznemirja. Drugače pa je, ko opazujemo spremembe širših razsežnosti.

Severnoatlanska motnja (NAO, North Atlantic Oscilation) je gotovo med tistimi merami, ki nam kažejo daljnosežnejše spremembe na geografsko precej širšem območju, kot je stičišče Alp, Panonske nižine, Dinaridov in Sredozemlja. Pri tem skušajo strokovnjaki prek preučevanja temperature površinskega sloja morske vode raziskati povezavo temperatur v preteklosti in temperatur v severnem delu Atlantskega oceana, ki vpliva tudi na vreme pri nas. Kar nekaj vlage pride nad nas neposredno od tam ali pa prek njegovega vzhodnega "priveska", Sredozemskega morja. S pomočjo superračunalnikov in zapletenih računskih postopkov skušajo izračunati, kako bodo vplivale tamkajšnje morske razmere na "urbane termostate" več tisoč kilometrov proč in mesece vnaprej. Pri takih napovedih pa je verjetnost, da bodo pravilne, le okrog dvotretjinska. Za ljubitelje iger na srečo je to verjetno premalo, po drugi strani pa več kot dovolj, da se tudi okrog tega obračajo veliki denarji. Pri eni od največjih zavarovalnic so izračunali, da je kar 98 odstotkov vseh ekonomskih izgub v letu 2004 povezanih z naravnimi nesrečami, katerih izvirni greh je vremenski.

Nekatera znamenja kažejo, da bo še slabše, saj je bilo kar devet od desetih najbolj vročih let v zadnji dekadi in pol! Toplejši oceani pa ne pomenijo le, da bodo tajfuni v Tihem oceanu še bolj divji ter hurikani ob vzhodnih obalah ZDA še pogostejši. Preučevanje severnoatlantske motnje je povezano z vremenskim dogajanjem nad Grenlandijo, Kanado in tudi Evropo. Na srečo pa je vpliv manj dramatičen kot pri mnogo bolj znanem El Ninu. Prav zaradi tega pa ga je težje zaznavati in tudi sestavljati na njem temelječe daljnoročne napovedi, ki bi utegnile včasih koga spominjati na vremensko ruleto. Bistvo problema pri dolgoročnih napovedih je njihovo razumevanje, saj gre za precejšnjo verjetnost in ne za dejansko vremensko napoved, ki smo je vajeni, saj je ta za mnoge od nas del vsakdana. Dvotretjinska zanesljivost pomeni, da tovrstna napoved ne bo držala za tretjino časa, kar niti ni tako malo. Če pustimo vnemar letošnjo jesen, pa nekateri tovrstni obeti govore o tem, da bo zima prav mrzla. In ljudje spet porečejo, da bo letošnja zima zelo mrzla, saj so tako rekli meteorologi. Nihče pa se ne bo spomnil, da so rekli, da se bo to zgodilo s precejšnjo verjetnostjo.