Sicer pa Irance že nekaj časa vznemirjajo neznani leteči predmeti, ki preletavajo nebo nad njihovimi glavami. Vendar ne gre za kakšne zunajzemeljske obiske, temveč za prelete ameriških brezpilotnih vohunskih letal, s katerimi bi Američani radi posneli iranske vojaške objekte, predvsem pa zbirali podatke o iranskem jedrskem programu in ugotovili, kako se bodo na njihove prelete odzvali v iranski protiletalski obrambi.

Iranski minister za državno varnost Ali Junesi je novinarjem potrdil, da Američani z brezpilotnimi letali res nadzorujejo njihove jedrske objekte, da pa zagotovo ne bodo izvedeli nič takšnega, česar še ne bi vedeli. Povedal je še, da ima njegova država dovolj obrambnih sposobnosti za onesposobitev takšnih preletov, da pa se ji za zdaj kaj takega še ne zdi potrebno.

ZA ZDAJ LE PROTEST

Iranci so tudi uradno protestirali zaradi skrivnega vohunjenja. Ker z Američani nimajo diplomatskih odnosov, so zadevo opravili diskretno s pomočjo švicarskih diplomatov.

V zvezi z iranskim jedrskim programom je pomembna še ocena izraelskega zunanjega ministra Silvana Šaloma, da bodo Iranci v pol leta sposobni izdelati jedrsko bombo, saj naj bi v tem času pridobili potrebno tehnologijo in znanje, opravili pa tudi vse poskuse.

Vse to zagotovo ne bi prišlo na dan, če o ameriškem vohunjenju nad Iranom ne bi pisal ameriški dnevnik Washington Post. Po njegovih podatkih so ameriška brezpilotna letala poletela nad Iran takoj po ameriškem vkorakanju v Irak, poskusno že aprila lani. Proti koncu lanskega leta so Američani natančneje določili območja, ki bi jih radi nadzorovali. Zanimajo jih predvsem iranske jedrske naprave. Za brezpilotna letala so se odločili, ker jim satelitska opazovanja niso bila dovolj, v Iranu pa večjih možnosti vohunjenja na terenu nimajo. Iran je zaprta država, v kateri Američani nimajo svojih ljudi, niti diplomatov ne, tudi nasploh je tam bolj malo tujcev iz zahodnih držav, nad vsakim pa skrbno bdijo iranske obveščevalne službe.

Pred kratkim se je zvedelo, da so Američani zbrali skupino domačinov, ki so bili pripravljeni zbirati podatke zanje, da pa so jih iranske oblasti pred kratkim razkrile in usmrtile. Šlo je za zelo preprosto obliko vohunjenja, saj so domači vohuni pošiljali na nemške naslove pisma z nedolžno vsebino, na drugi strani pa z nevidnim črnilom pripisali skrivne podatke. Iranskim obveščevalcem se je vse pogostejše dopisovanje zazdelo sumljivo, zato so poiskali pošiljalce in tako razbili vohunsko mrežo. Menda naj bi bili za njeno razkritje krivi kar Američani sami, ker so zahtevali čim pogostejše oglašanje vohunov, zaradi česar so seveda postali sumljivi.

ZADRŽANI ODZIVI

Čeprav so Iranci z vohuni ravnali kar najbolj strogo, pa se za uničenje brezpilotnih letal niso odločili. Predvsem zato, ker bi jim morali slediti z radarji, s tem pa bi Američanom omogočili zbiranje podatkov o svojih radarskih položajih in frekvencah, na katerih deluje njihova radarska protiletalska obramba. Takšni podatki bi bili za Američane nadvse koristni pri načrtovanju morebitnega napada na Iran. Iranski vojaški vrh je zato ocenil, da bi si z vključitvijo radarskega sistema bolj škodoval kot koristil, zato "neznanim letečim predmetom" pusti mirno krožiti po iranskem nebu.