»Prav v nobenem sporu, ki smo ga v Sloveniji do sedaj sprožili proti Hrvaški pred evropskimi institucijami, ni bilo odločeno v naš prid. In tako je tudi s tožbami nas ribičev na Evropskem sodišču za človekove pravice. Glede na naše izkušnje niti nismo pričakovali, da bi bilo zdaj kaj drugače,« pravi izolski ribič Robert Radolovič. Njegova tožba je ena od treh vzorčnih, ki jih je sodišče vzelo v obravnavo. Ribiči, ki trdijo, da so jim kršene človekove pravice, so samo želeli, da izkoristijo vse pravne možnosti, dodaja Radolovič. Od hrvaških organov namreč prejemejo kazni vsakič, ko z barko prečkajo sredinsko črto v Piranskem zalivu. Vse od uveljavitve arbitražne razsodbe 29. junija 2017 so prejeli za več kot tri milijone evrov glob – za nezakonito prečkanje državne meje in nedovoljen ribolov, čeprav gre za območje, ki po arbitražni razsodbi pripada Sloveniji. Radolovič pravi, da jih je sam dobil že za okoli 200.000 evrov. Ribiči razmišljajo, da ne bi več lovili čez sredinsko črto v zalivu, saj se je kazni nabralo že preveč in niso prepričani, da bo država na koncu res pokrila njihove kazni. Del kazni je na Hrvaškem že lep čas pravnomočen, tako da se ribiči, še posebej zdaj, ko je schengen začasno ukinjen, tudi z avtomobilom na Hrvaško odpravijo z mešanimi občutki. Bojijo se, da bi imeli težave, denimo če jih ob nadzoru cestnega prometa ustavi policija in pri preverjanju dokumentov ugotovi, da dolgujejo globe.
Preberite tudi: Evropsko sodišče za človekove pravice zavrglo tožbo slovenskih ribičev proti Hrvaški
Tudi dolgoletni piranski ribič mrežar Zlatko Novogradec ni pričakoval, da bi se evropsko sodišče za človekove pravice vpletlo v reševanje težav ribičev. Boji se, da bodo ribiči še dolgo žrtev spora med državama. Sam je raje že pred časom opustil ribarjenje v slovenskem morju čez sredinsko črto v Piranskem zalivu, saj si ni želel »dodatnih glavobolov zaradi hrvaških kazni.« Meni, da bi morala Slovenija vztrajati pri rešitvi tega vprašanja ob vstopanju Hrvaške v EU.
Slovenija bo ribičem še naprej nudila vso pomoč, pa je danes povedala ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušić. Dodala je, da si bo Slovenija še naprej prizadevala tudi, da Hrvaška prizna arbitražno razsodbo. V vladi sicer poudarjajo, da odločitev ESČP ne vpliva na arbitražno razsodbo.