Trgovci podpirajo ukinitev popisovanja cen

V povezavi s spodletelim popisovanjem cen osnovne košarice živil so na trgovce leteli očitki o kartelnem dogovarjanju o cenah, o tem, da so jih znižali le za potrebe popisa, da je bila naprodaj zelo majhna količina živil po nizkih cenah … Trgovinska zbornica Slovenije (TZS) vse te očitke zavrača, ukinitev projekta košarica 15 pa pozdravlja. »Menimo, da ni nobenih razlogov za poseganje v poslovanje podjetij na trgu. Obenem dodajamo, da so trgovci prisluhnili pobudi ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da je vzdolž prehranske verige treba nadgraditi sodelovanje pri promociji lokalno pridelane hrane, še posebej prek izvajanja sheme Izbrana kakovost Slovenija,« so za Dnevnik pojasnili v TZS.

Pred slabim letom se je predsednik vlade Robert Golob odločil za nov spopad z visokimi cenami hrane. Večji kmetje in zadruge, živilci, posredniki in trgovci morajo v poseben informacijski sistem agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja mesečno vnašati podatke o cenah, količinah in poreklu izbranih vrst žit, mesa, mleka, jajc, sadja in zelenjave. MKGP je za analizo teh podatkov na razpisu izbralo ljubljansko biotehniško fakulteto. Njeni agrarni ekonomisti so prvo obsežno poročilo, nanašajoče se na podatke, zbrane med lanskim julijem in novembrom, oddali. MKGP je na dokument, ki obsega skoraj 150 strani, najprej odtisnilo oznako zaupnosti interno, nedavno pa je poročilo javno objavilo v močno okrnjeni obliki, na vsega 24 straneh. Tako okleščeno je bilo na voljo tudi članom komisije državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki so ga obravnavali včeraj, predstavilo pa jim ga je ministrstvo, ne njegovi avtorji.

Kdo si odreže največ?

Predsednik vlade je ta projekt konec lanskega maja pospremil v življenje z odločno napovedjo: »Ugotovili bomo, kdo v verigi ima neupravičene dobičke in kdo oderuške marže.« Predsednik komisije Branko Tomažič je zato nad prvim poročilom o spremljanju cen v verigi oskrbe s hrano razočaran. »Upam, da ne gremo po poti košarice, ki se je izjalovila. V obilju podatkov v prvem poročilu se ne znajdem. Ni odgovora na vprašanje, kdo v tej verigi bogati, kdo si odreže kolikšen kos pogače pri kruhu, mleku … Kdaj lahko pričakujemo realen razrez?« je vprašal Tomažič.

»Prvo poročilo je šele prvi korak. Želimo vzpostaviti pregled dogajanj po verigi. Iz teh podatkov še ne moremo reči, kolikšen delež si kdo odreže,« je pojasnila Ana Le Marechal Kolar, generalna direktorica direktorata za hrano in ribištvo na MKGP. Poudarila je, da je bila v analiziranem obdobju večina proizvodov, za katere so zavezanci morali sporočati podatke, slovenskega porekla. Avtor te analize, agrarni ekonomist Stane Kavčič, jo je dopolnil, da se je zlasti pri rastlinskih proizvodih obdobje analize časovno ujelo s spravilom pridelkov, zato bo v preostalem delu leta slovenskega porekla verjetno bistveno manj in bo lahko slika precej drugačna.

Dvomi o resnično slovenskem poreklu

Alenka Marjetič Žnider, vodja oddelka za kmetijstvo, gozdarstvo in zadružništvo na Zadružni zvezi Slovenije, je menila, da bi bilo treba izboljšati metodologijo zbiranja podatkov. »Pristojno ministrstvo že dalj časa opozarjamo, da je zlasti pri predelanih proizvodih – govorimo o mleku in mlečnih izdelkih, o proizvodih iz mešanega mesa, o pšenični moki in kruhu – metodologija zbiranja podatkov vezana na carinsko poreklo. V tem primeru lahko moka hitro postane slovenska, če je bil zadnji del predelave, denimo mletje ali pakiranje, opravljen v Sloveniji. Pozivamo k razmisleku, da bi pri spremljanju dogajanja v verigi spremljali tudi poreklo osnovne surovine,« je dejala Marjetič-Žniderjeva.

Državni svetnik Anton Medved, ki je tudi predsednik kmečkega sindikata, pa je opozoril na ugotovitev iz prvega poročila o spremljanju cen in porekla živil, da je na koncu verige, torej na trgovskih policah, več slovenskega blaga kot na začetku. »Zaradi tega bi inšpektorji že morali ukrepati,« je prepričan.

Marže dviguje dopeka kruha?

Iz prvega poročila o spremljanju cen tudi izhaja, da so bruto marže trgovcev (odstotna razlika med nabavno in prodajno ceno, ki ne pomeni dobička) najvišje, več kot 70-odstotne, pri kruhu. Mija Lapornik, izvršna direktorica Trgovinske zbornice Slovenije, je to skušala upravičiti s pojasnilom, da v trgovinah polovico kruha prodajo prek dopeke, kar zvišuje stroške električne energije, in da trgovci neprodanega kruha ne morejo več vračati dobaviteljem. Po zakonu o kmetijstvu to namreč šteje za nedovoljeno ravnanje. Lapornikova je tudi povedala, da so podatki, zajeti v tej analizi, primerljivi s tistimi, ki jih zbira državni statistični urad (Surs). »Mnogo bolj bi se morali opirati na podatke Sursa, ki so kakovostni, metodologije pa evropsko primerljive,« je pozvala Mija Lapornik. Poudarila je tudi, da sporočanje cen za potrebe novega vladnega projekta trgovcem ne povzroča le dodatne administracije. Tudi kar nekaj kadrov se mora ukvarjati z njim, je pripomnila.

»Iz pričujočega poročila ni kaj dosti razvidno. Podatki potrebujejo nadaljnjo analizo in razlago,« pa je vladni projekt spremljanja cen vzdolž verige oskrbe s hrano za Dnevnik ocenila Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij.