Podjetje, ki sodi v skupino Impol, izdeluje aluminijaste odkovke za avtomobile, motocikle in kolesa najvišjega cenovnega razreda. Med njegovimi kupci so svetovno znani proizvajalci prestižnih avtomobilov Lamborghini, Ferrari, Maserati, Porsche in McLaren. Stampalovi izdelki so vgrajeni tudi v motorje znamk Aprilia, Moto Guzzi, Triumph, KTM, BMW in Ducati ter kolesa znamke Campagnolo. V zadnjem obdobju so pridobili nekaj novih zelo pomembnih kupcev, s katerimi gradijo strateški odnos, med njimi sta proizvajalca tovornih vozil Scania in kmetijske mehanizacije Danfoss. Na leto prodajo okoli 5 do 6 milijonov odkovkov, ta številka pa se je od leta 2018 skoraj potrojila. Na vprašanje, ali kupci sprejemajo višje cene izdelkov na račun dražjega aluminija, direktor Matevž Račič odgovarja, da sicer neradi, a je to nujno zlo. Če ne bi imeli cenikov, ki se prilagajajo cenam materiala, bi bilo poslovanje zelo oteženo, dodaja.
Skoraj vsa proizvodnja v tujino
Stampal SB skoraj vse izdelke, od 98 do 99 odstotkov, proda v tujino, kjer je na evropskem trgu med najbolj kakovostnimi proizvajalci. Največji trg je Italija, sledijo Avstrija, Nemčija in Francija, krepi se tudi skandinavski trg. V Evropi še vidijo tržne priložnosti v državah Beneluksa, Švici, okrepili bi se radi tudi v Nemčiji. Kot pravi Račič, se lahko prilagodijo posebnim zahtevam naročnikov, pri čemer je prednost v skupini Impol to, da jim pomaga s tehnološkega vidika, ker ima izjemno veliko znanja na področju metalurgije, pa tudi pri dobavi materiala v obdobju pomanjkanja. »To je skoraj nekaj edinstvenega, ker ne poznam primera v svetu, kjer bi nekdo na relativno majhnem območju bil sposoben ponuditi od livarne in ekstruzije do odkovka in mehanske obdelave na enem mestu, kar je ena od velikih konkurenčnih prednosti.« Impol sledi normam v avtomobilski industriji, podjetje Stampal SB pa je deležno vse podpore. Tako bo do leta 2030, kot je opredeljeno v njegovi strategiji, zrelo za še močnejši nastop na trgu avtomobilske industrije, pri čemer vidi veliko priložnosti na področju zelenega prehoda in elektromobilnosti.
S kakovostjo, hitrostjo dobav in osredotočenostjo na želje kupcev Stampalu SB uspeva obstati v tekmi s konkurenco predvsem italijanskih pa tudi nemških podobnih podjetij. Ker tudi konkurenčna podjetja sledijo zahtevam kupcev, so v podjetju razvojno strategijo precej bolj konkretizirali v smislu avtomatizacije procesov in digitalizacije proizvodnje. Primarni cilj je, da bi bilo vsaj 40 odstotkov proizvodnje avtomatizirane. V sklopu sedemmilijonske investicije, največje v zgodovini podjetja, kjer so zgradili prizidek k obstoječim proizvodnim prostorom ter jih razširili na 2000 kvadratnih metrov, izvajajo tudi pilotni projekt robotizacije. Izvedli so 1,7 milijona evrov vredno investicijo v novo celovito kovaško linijo, ki jo bodo zagnali v drugi polovici leta. Razširitev proizvodnje, ki je bila zaradi pomanjkanja prostora nujna, je v zaključni fazi, čakajo še na uporabno dovoljenje, pravi Matevž Račič. Z dodatnimi proizvodnimi resursi si obetajo od 35- do 40-odstotno kumulativno rast.
Visoko nadpovprečna dodana vrednost na zaposlenega
Dobro poslovanje podjetja se izkazuje tudi v dodani vrednosti na zaposlenega, ki je z nekaj več kot 57.000 evrov v letu 2017 zrasla na malo manj kot 100.000 evrov v lanskem letu, kar je za proizvodno podjetje zelo visoko. Letošnje leto je bolj negotovo, doda direktor, in sicer zaradi tržnih razmer, ki jim botrujeta neodločenost in nejasna vizija evropske politike, ki ne daje zadostne podpore gospodarstvu. »Zaradi tega so tudi naši kupci v določeni negotovosti in posledično trg zastaja oziroma doživlja nekak krč,« pove Račič. Število zaposlenih, trenutno jih je okoli 90, se kljub razširitvi proizvodnih prostorov ne bo povečalo. Sodelavci, ki so večinoma strokovno izobraženi, v skupini Impol pa jim omogočajo tudi dodatno izobraževanje in poklicno tehnično kvalifikacijo, se bodo izobrazili v smeri rokovanja z avtomatiziranimi stroji, tako da dodatne zaposlitve ne bodo potrebne. Fluktuacija delavcev je zelo nizka, ker imajo zaposleni, če vzamemo v poštev tudi regres, božičnico in trinajsto plačo, dohodke, ki so nad povprečjem panoge, sklene sogovornik.