»Kako mislite, da se počutiva? Kako težka sta najina srce in duša, ko sva ostala brez otroka? In kako mislite, da se počutiva, ko naju sin vpraša, kje je sestrica, nje pa ni?« je za srbski portal Republika vsa skrušena spregovorila Ivana Ilić. Njeno in moževo življenje se je v hipu spremenilo v nočno moro, iz katere se nikdar več ne bosta prebudila. Njuna dveletna Danka je 26. marca izginila z domačega dvorišča, kasneje se je izkazalo, da sta jo le nekaj minut kasneje z avtom povozila delavca lokalnega komunalnega podjetja Dejan Dragijević in Srdjan Janković. Ker sta mislila, da je mrtva, sta jo vrgla v prtljažnik, ko pa se je zbudila, pa jo je Dragojević zadavil z golimi rokami, kar je tudi priznal. Njeno trupelce sta odvrgla na divje odlagališče, a ga je dva dni kasneje nekdo nekam premaknil. Kljub obsežni iskalni akciji trupla še vedno niso našli, osumljenca pa sta v priporu. Eden govori s policijo, drugi se brani z molkom.
Preberite še: Dedek male Danke: Ko nas o njej povpraša njen bratec, se nam trga srce
Pošast je premila beseda
»Iskalo jo je veliko ljudi. Ivana je dobra mama in jaz sem dober oče, toda resnice še vedno ne vemo. Pošasti so aretirali, ampak …,« je dekličin oče Miloš Ilić dejal v intervjuju. »Bolje zanju, da ju ne srečam,« je še dodal. Po navedbah policije so osumljenca izsledili s pomočjo podatkov GPS naprave v službenem avtu, s katerim sta povozila deklico. Če bi jo takrat peljala k zdravniku, bi ju imel oče za junaka. »Če bi takrat storila tisto, kar je prav, in bi ji pomagala ali pa če bi se vsaj ustavila pri sosedih in se pozanimala, čigav otrok je to, bi bila zame največja heroja. Glede na to, kaj policija pravi, da sta priznala, pa zanju sploh nimam besed. Pošast je premila beseda. Smrtna kazen bi bila zanju nagrada. V zaporu morata biti do konca življenja. Kaj bodo tam počeli z njima, pa ni moj, temveč je njun problem,« je odločen Dankin oče. Takoj po izginotju hčere je Miloš celo srečal osumljenca, a mu takrat, seveda, nista bila sumljiva. Videl ju je v avtu in ju celo pobaral, ali sta slučajno videla malega otroka, na kar sta mu hladnokrvno odvrnila, da ne. Zdaj se sprašuje, kaj bi se zgodilo, če bi pogledal tudi v njeno vozilo. Bi bila Danka še živa? A je šel takrat le naravnost do domače hiše in jo samo začel iskati. Glede na število policistov in prostovoljcev, ki so se kmalu nabrali na območju, mu je bilo kaj hitro jasno, da gre za zelo resno situacijo. »Kmalu je bilo tam verjetno celo kakih tisoč ljudi. Prijatelji so jo iskali na motorjih in z džipi, vozili so se po gozdu, preiskali smo ve. Naredili smo res vse, kar je bilo mogoče,« je še povedal za srbski portal.
Preberite še: Zakaj bi osumljenca priznala umor deklice, ne pa razkrila lokacije trupla?
Upata, da je še živa
Mama Ivana je pojasnila, da je hčer in sina peljala na kraj, kjer je sama odraščala in na katerega ima najlepše spomine iz otroštva. »Strašljivo je, kako so me sumili samo zato, ker sem otroke peljala igrat se na kraj, ki mi je bil vedno tako pomemben,« je skrušena. Tisti usodni trenutek so bli vsi trije na dvorišču, sama pa je šla le do avta, parkiranega na drugi strani ceste, da bi iz njega vzela plastenko vode za sina. Danke naenkrat ni bilo več tam. »Začela sem hoditi v krogu, klicala sem jo in jo iskala,« je ponovila zgodbo, ki jo je takoj povedala tudi že policiji. »Jokala je in kričala, da Danke ni več. S kolegom sva takoj odhitela tja. Prišel sem še pred policijo,« pa je opis dogajanja tistega usodnega dne dopolnil Miloš. »Česa takega si nihče ne zasluži. Od tega si ne bova nikoli opomogla. Agonija se je začela v trenutku, ko je Danka izginila,« je še pristavila mama Ivana.
Preberite še: Tudi brez trupla dovolj dokazov za dosmrtni zapor
Dodatno ju močno prizadenejo sovražno nastrojeni komentarji ljudi na spletu, ki jih sploh ne poznata. Pišejo, kako je varala moža in da otroka sploh nista njegova, obenem pa širijo teorije brez osnove … »Vse to me zelo boli.« Ivano je posebno šokirala izjava Svetlane Dragijević, mame enega od osumljenih za umor, da je deklica še živa, da je mama Ivana kriva za izginotje in da ve, kje je. »Ravno zaradi vsega, kar se je govorilo o nama, ko so naju kot starša oblatili na najhujši možen način, sva se odločila javno spregovoriti o tem,« sta starša deklice utemeljila razlog za pogovor z medijem. Sožalja ne sprejemata, še vedno verjameta, da bi se Danka lahko vrnila živa. »Še vedno obstaja tisti kanček upanja, da se bo vrnila. Sveč nisva prižgala zaradi najhujšega, ampak da ji osvetlimo pot do vrnitve,« sta pojasnila.
Najtežje za starša so noči, ko njun sinček zaspi, sama pa žalujeta za Danko. Posebno težki so tudi trenutki, ko ju sin povpraša po sestrici, s katero sta bila navezana en na drugega. Deklica je venomer tekala za svojim leto dni starejšim bratcem. Bila je zelo radovedna, jo opisujeta starša.
