Do naslednjega jutra je približno 650 gasilcev ogenj naposled uspelo pogasiti. Škoda je bila velika, saj so plameni uničili leseno ostrešje, dele obokanega stropa, zrušil se je tudi 93 metrov visok s svincem prekrit leseni stolpič iz 19. stoletja. Kljub temu je bila konstrukcija katedrale rešena, zato je kljub tragediji upanje za obnovo zgradbe ostalo. Vzrok požara še vedno ni pojasnjen. Glavna osumljenca sta slabo ugasnjena cigareta ali napaka na električnem omrežju.
Pet let kasneje se obnova Notre Dame približuje koncu. V francoski prestolnici celo obljubljajo, da bo katedrala odprta že za pričetek letošnjih poletnih olimpijskih iger v Parizu. Do tedaj naj bi tudi odstranili gradbene odre z zgradbe. To sledi ambiciozni napovedi francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki so ji ob napovedi verjeli le redki. Organizatorji olimpijskih iger računajo, da bo katedrala vključena celo v program ob odprtju iger.
Katedralo Notre Dame so sicer pričeli graditi leta 1163. Snovalci so navdih zanjo našli v baziliki v Saint Denisu, kjer so grobovi francoskih kraljev. Oltar so posvetili leta 1182, dokončana pa je bila leta 1345. Njen 90-metrski stolp so dokončali že leta 1250, a so ga med francosko revolucijo porušili. Več kot 70 let pozneje so postavili novega. Na njem je do požara stal petelin z relikvijami, med katere štejejo trnje iz trnove krone. Iz ruševin so ga rešili že nekaj ur po požaru. Skupaj s trni iz krone, žebljem in delčkom svetega križa bo na ogled v načrtovanem muzeju Notre Dame. Na stolp so že postavili novega pozlačenega bakrenega petelina s seznamom skoraj 2000 ljudi, ki so sodelovali pri obnovi katedrale.