Ena od prijetnosti centra Ljubljane je ta, da je tako majhen, da v njem zmeraj srečaš koga, s katerim lahko poklepetaš. Srečaš pa tudi take, ki jim ni do klepeta. Tako se je zadnjič s kolesom ob meni ustavil mlad mož in mi povedal, da je to, da hodijo po meni, moj problem, tisto je pa državna himna, in nemudoma odbrzel naprej. Bil sem nekoliko prizadet zaradi tega, da nekateri celo središče mesta uporabljajo za enosmerno komunikacijo. Zato bo to, kar sledi, pismo bralcu, ki ga je moje vzporejanje imen Levstikovih nagrajenk in nagrajencev na tleh pred Konzorcijem z verzi državne himne, ki so vklesani v tla na Čopovi, tako razburilo, da se o tem ni bil pripravljen pogovarjati, bo pa verjetno moj odgovor vsaj prebral.
Andrej Rozman
Ponosen sem, da za himno uporabljamo verze, ki slavijo življenje vseh narodov, ki se zavzemajo za mir, in ne spodbujajo na boj junaško kri, kot so to počeli verzi n...
