Prvi izsledki uporabe konoplje segajo že v obdobje pred 12.000 leti z območja današnje Kitajske. Vse do konca 19. stoletja oziroma začetka 20. stoletja je za večji del sveta predstavljala pomemben vir vlaken (tekstil, vrvi, jadra, papir …), hrane in zdravil. Predvsem zaradi uvoza cenejših surovin iz evropskih kolonij, a ne tako kakovostnih, in začetka uporabe lesne celuloze v papirni industriji v 19. stoletju, je njena pridelava v Evropi začela upadati. Zidate ali obnavljate? Ste se morda srečali s konopljo kot materialom? Danes se slednja uporablja tudi v gradbene namene.

Konoplja v gradbeništvu

Konoplja v gradbeništvu predstavlja material, ki je naraven in prijazen do okolja in ljudi. Uporablja se lahko samostojno npr. pri izolaciji ali v biokompozitu, imenovanem konopljin beton. Konopljin beton pri gradbenih objektih predstavlja polnilni in hkrati izolativni material, s katerim zapolnimo prostor v leseni skeletni konstrukciji.

Je trajnosten naraven material in poseduje veliko drugih prednosti, kar dokazuje vedno več raziskav univerz in inštitutov tudi iz tujine. Definicija t. i. konopljinega betona je popularno ime za mešanico konopljinega pezdirja, apnene mešanice in vode. Konopljin beton je naraven material, z negativnim ogljičnim odtisom, ki diha in ima vrsto odličnih tehničnih lastnosti in drugih prednosti, ki doprinesejo h kakovostnemu, zdravemu in prijetnemu bivalnemu okolju.

Vgrajuje se v leseno skeletno konstrukcijo, ki prevzema nosilno funkcijo pri stavbi. Zunanja stran se običajno zaključi z apnenim ometom ali pa z leseno prezračevalno fasado, notranja stran pa z ilovico ali drugimi ovoji, kot so npr. lesene obloge in apneni ometi. Konopljin beton ne potrebuje dodatnih izolativnih ovojev, saj že sam po sebi dobro izpolnjuje to lastnost.

Material prihodnosti?

Gradbeni sektor je odgovoren za 40 odstotkov porabe energije in prispeva 36 odstotkov emisij toplogrednih plinov, kar 75 odstotkov te energije se izgubi. To je privedlo do iskanja takšnih gradbenih praks in materialov, ki zajemajo ogljik ali so nevtralni glede emisij ogljikovega dioksida. Konopljin beton zajema ogljik, saj je količina ogljika, shranjenega v materialu, večja od emisij, ki nastanejo pri njegovi proizvodnji – tudi med življenjsko dobo stavbe še naprej skladišči ogljik. Izboljšanje energijske učinkovitosti v gradbenem sektorju bo ključno pri doseganju cilja ogljične nevtralnosti do leta 2050, ki je določen v evropskem zelenem dogovoru. Konoplja ima lahko pomembno vlogo pri uresničitvi tega cilja.