Drevja, ki smo ga z zemljiščem podedovali na vrtu ali bližnjem travniku, ali celo sami zasadili, ne obrezujemo samo zaradi vizualne podobe okolice. Zlasti sadnega drevja ne. Z njim uskladimo tudi njihovo rast in rodnost. Danes velja pravilo, da če dreves ne bi obrezovali, bi se le-ta hitro iztrošila, kar pomeni, da sčasoma ne bi več uživali v obilnem pridelku. Pravimo, da bi se izrodila.
Ne preveč in ne premalo
Kot rečeno, drevesa z obrezovanjem na neki način pomladimo, saj jih spodbudimo k temu, da vedno znova odganjajo nove poganjke. Ampak koliko? Paziti moramo, da dreves ne obrežemo preveč ali premalo, kar pomeni, da je treba za to imeti tudi nekaj znanja. Najprej pa je dobro vedeti, katera drevesa sploh potrebujejo obrezovanje in kdaj. Oziroma je dober nasvet ta, da se o tem pozanimate že ob nakupu sadnega drevja, preden ga posadite. Najboljši čas za obrezovanje sadnega drevja je zgodaj spomladi oziroma pozno jeseni, ko so drevesa v fazi mirovanja. In marec bo kar primeren.
Kako se tega lotiti?
Najprej bodite pozorni na to, da temperature ne padejo pod –4 °C. Natančen čas obrezovanja sadnega drevja pa je odvisen predvsem od vrste dreves. Pečkasta sadna drevesa, kot so jablane in hruške, se načeloma obrezujejo med novembrom in aprilom. Pri koščičastih drevesih, kot so češnje ali breskve, pa je obrezovanje priporočljivo opraviti v toplejših mesecih. Na obrezovanje dreves vplivajo številni dejavniki. Način obrezovanja je odvisen predvsem od vrste, višine in starosti dreves ter njihovega trenutnega stanja.
Različne tehnike obrezovanja
Poznamo različne načine obrezovanja, a kakovost obrezovanja je močno odvisna že od tega, kako oziroma s kakšno tehniko boste odrezali določeno vejo. Pomembno je, da režete tik nad zdravim brstom, in sicer pod kotom 45 stopinj. Če je treba, lahko odrežete tudi celotno vejo, ki jo odrežete tik ob veji, iz katere izhaja. Tudi to: rezi ne smejo biti scefrani, saj se lahko posledično pojavi plesen. Če obrezujete mlajše drevo, potem velja pravilo, da odrežete poganjke, ki jih ne želite obdržati. Če pa imate starejša drevesa, potem najprej porežete odmrle veje tik ob osnovi veje oziroma ob deblu. Kjer ima drevo veliko poganjkov, pa jih ustrezno razredčite tako, da pustite najlepše in vodoravne poganjke.
Krošnje in njene oblike
Pri obrezovanju sadnega drevja imejte vedno v mislih končno obliko krošnje. Kajti oblika krošnje je pomemben del vaše okolice, zunanjega prostora, ki je zagotovo del hiše. Bistveno je, da krošnja dreves ni pretirano gosta, saj je le na ta način dovolj presvetljena, dolgoročno pa to zmanjša pojav številnih bolezni. Klasična oblika je piramidna z enim sredinskim poganjkom in tremi do štirimi stranskimi ogrodnimi vejami. Ogrodne veje odrežete na isto višino. Vse veje, ki so usmerjene navpično navzgor, pa imenujemo divjaki. Le-te odstranite oziroma jih usmerite v vodoravno rast, saj boste s tem pospešili njihovo rodnost.
