Na trgu je mogoče kupiti različne grede, med lepše sodijo na primer macesnove visoke grede, ki jih izdeluje zasebnik iz Topolšice. Izdelave se lahko lotite tudi sami iz smrekovih desk in nekoliko debelejših letev, lahko pa uporabite tudi kakšen drug material kot na primer okroglice kostanja. Saj je potrebno nekaj več dela, vendar zakaj bi uživali v visoki gredi samo takrat, ko pobiramo pridelek in ne tudi takrat, ko jo postavljamo? Predvsem pa ne pozabite čepaste folije, ki jo položite znotraj in na ta način zaščitite deske pred vlago, in mreže pod gredo, da ne boste dobili obiska kakšnega voluharja. Greda iz smrekovih desk bo tako pripravljena zdržala več sezon, tako da ni posebnega strahu pred tem, da bi les prehitro propadel. Les lahko zavarujete tudi z lanenim oljem. Če je greda narejena iz tanjšega lesa, jo lahko obložimo s filcem, ki bo zadrževal vlago do roba in upočasnil izsuševanje.

Opozoriti je treba še na nekaj. Pozorno načrtujte polnjenje grede, ki ima vendarle veliko prostornino in boste za zapolnitev potrebovali kar veliko zemlje in drugega materiala. Pametno je slediti nasvetom strokovnjakov in jih upoštevati, saj kvalitetna zemlja predstavlja le zgornjo tretjino visoke grede, spodaj pa sta organski in drenažni sloj, ki imata pomembno funkcijo, olajšala pa vam bosta tudi polnjenje in boste potrebovali manj zemlje. Če pa že imate gredo, jo je vsako leto skoraj obvezno dopolniti s svežo dodatno zemljo.

Visoko gredo je koristno pripraviti kakšen mesec pred setvijo, potem pa dodamo le še tanjši sloj kvalitetne prsti. Najboljše je visoke grede narediti jeseni, ko imamo na vrtu dovolj odpadnega rastlinskega materiala, pozimi se material posede, spomladi pa dodamo manjkajočo prst.

Polnjenje

Visoko gredo postavite v smeri sever–jug, saj boste tako zagotovili največ svetlobe za vse rastline. Če je greda dostopna le z ene strani, naj bo široka do 70 cm, 140 cm pa, če jo lahko urejamo z obeh strani. Glede dolžine smo omejeni le s prostorom in željami, visoka pa naj bo med 60 in 80 cm. Ob postavljanju najprej odstranimo travno rušo in zemljo do globine 20 do 30 cm ter material shranimo za kasnejšo uporabo. Na tla položimo mrežo, s katero bomo zaščitili vrtnine pred voluharjem in potem napolnimo drenažni sloj prve tretjine višine grede. Lahko uporabimo kombinacijo dveh plasti vej v obliki mreže (spodnjo iz debelejših in zgornjo iz tanjših vej), lesnih sekancev in kartona. Sledi organski sloj, v katerega damo travno rušo in zemljo, ki smo jo izkopali pred postavitvijo ogrodja. Poleg zemlje dodamo listje, kompost ali drug organski material, ne sodijo pa vanjo okuženi ostanki z vrta, zemlja pa naj ne vsebuje škodljivcev. Ta sloj naj predstavlja okoli 40 odstotkov debeline grede. Za videz in tudi pridelek pa je najpomembnejši vrhnji sloj zemlje, ki zapolnjuje zadnjo tretjino volumna. Najprimernejša je kakovostna zemlja za visoke grede z dodano šoto za zadrževanje vlage, strokovnjaki pa priporočajo, da med polnjenjem zemlji dodate specialno organsko gnojilo za visoke grede z izbrano uravnoteženo NPK formulo in dodanimi fulvinskimi ter huminskimi kislinami, da bodo biološko aktivirale dodano zemljo. Če vreme še ni ugodno za sajenje vrtnin, zemljo prekrijte z zastirko, s čimer preprečite rast plevela. Na ogrodje namestite loke, ki bodo služili za oporo kopreni, kot dodatna zaščita pred mrazom, lahko pa si omislite tudi dodatno toplotno zaščito rastlin.

Sajenje

Kaj pa zasaditi na visoki gredi? Nekako se moramo truditi zasejati čim bolj pisane in raznolike zasaditve. Mešani posevki prispevajo k zmanjšanju bolezni in škodljivcev. Poleg koristnih užitnih rastlin in zelišč dodajmo v zasaditev še dobre sosede, kot so: korenje in čebula, paradižnik in zelena ter bazilika, kumare in koper itd. Kaj pa rože? Visoka greda je načeloma namenjena pridelavi zelenjave, vendar če želite imeti namesto zelenjave rožni vrt, je to vaša odločitev. Seveda je mogoče tudi kombinirati, vseeno pa naj bo vsaj v visoki gredi vodilo, da s količino ne smemo pretiravati, saj vse sadike, pa naj bodo rože ali zelenjava, potrebujejo svoj prostor. Pa še nekaj. Če imate na vrtu več gred, naj bo razmislek o zasaditvi še toliko bolj temeljit.

Med prve spomladanske vrtnine na visoke grede posadimo najprej toplotno manj zahtevne rastline, kot so grah, zelje, kolerabica, cvetača itd. Maja, ko bomo nekatere vrtnine že pobrali, prostor v gredi zapolnimo z zasaditvijo plodovk, na primer paradižnika, paprike, jajčevcev, bučk, fižola, solatnic in čebulnic. Jeseni posadimo več listnate zelenjave, kot so različne solate. Zelišča ob robu gred bodo tudi odganjala škodljivce in druge insekte. Rastline razvrstimo tako, da bodo dobile dovolj sonca, hkrati pa bo prostor med njimi dovolj zračen. Ene bodo rasle visoko navzgor, kot fižol in paradižnik, druge pa se bodo prevesile čez gredo, kot kumare, bučke ali kumare. Pa še ena ideja za dopolnitev in popestritev gred. Na ogrodje ob strani lahko obesimo tudi korita in vanje posadimo jagode ali medovite rastline.

Zalivanje

Visoke grede so bolj pri roki, so dvignjene in bolj priročne, potrebujejo pa več nege in skrbi. Pri zaščiti pred boleznimi in škodljivci veliko naredimo s kolobarjenjem rastlin, redno pa jih pregledujmo in uporabljajmo preventivna sredstva.

Založno gnojenje grede opravimo spomladi, preden sadike posadimo, med sezono pa strokovnjaki priporočajo dognojevanje, posebej po pobiranju velikih porabnic hranil, kot so plodovke in kapusnice.

Na visoko gredo sodi tudi paradižnik, ki pa poleti potrebuje še večjo pozornost, saj mu rado primanjkuje kalcija. V vročih dneh po sončnem zahodu na ohlajene rastline nanašamo tekoča organska gnojila foliarno (škropimo po listih), občasno jih zalijemo z gnojili in si tako zagotovimo bogat in zdrav domači pridelek. Pri zalivanju in gnojenju pa sta pomembna rednost in upoštevanje navodil. Med skrb za visoko gredo pa sodi tudi redno zalivanje, postavitev namakalnega kapljičnega sistema je preprosta in vam jo vsekakor priporočamo tudi zato, ker se visoke grede nekoliko hitreje izsušijo kot grede v zemlji.

Tudi v visoki gredi pa ne pozabite na slabe sosede. Paprika ne uspeva dobro ob bobu, fižolu in grahu, čebula ne uspeva ob ohrovtu, stročnicah, kumarah, poru in zelju, paradižnik ne ob grahu, krompirju in zelju, obožuje pa baziliko, česen in meto.