»Leto 2022 pa nas je neprijetno presenetilo, saj so cene energije poskočile v nebo, pri nas pa smo paradižnik za zimsko okolju prijazno pridelavo že posadili,« razloži direktor Kristjan Magdič, ki je skupaj z Martinom Žigom ter podjetji Trebia invest, Kremen in ALFI PE GEF GP & ALFI PE Growth Equity Found lastnik podjetja. »Ob krajših zimskih dnevih je potrebno dodatno osvetljevanje, kar je bilo ob takratnih visokih cenah električne energije zelo drago. To je pustilo posledice na poslovnem rezultatu, ko smo imeli 1,12 milijona evrov čistega dobička. Cene elektrike so se letos sicer nekoliko znižale, vendar še zdaleč niso na ravni prejšnjih let oziroma stabilizirane. Kljub temu pa nam nekoliko nižje cene omogočajo pridelavo paradižnika v rastlinjaku, ki je bil zgrajen posebej za pridelavo v zimskih mesecih. Hkrati pa velja omeniti, da so nas lansko leto pozimi pogrešali tudi naši kupci.«
Večino investicij zaključili predlani
Rastlinjak na domicilni lokaciji v Renkovcih obsega 90 tisoč kvadratnih metrov, od katerih je 85 tisoč kvadratnih metrov neto obdelovalne površine. Leta 2012 so začeli s 40 tisoč kvadratnimi metri, leto kasneje so se razširili na 65 tisoč kvadratnih metrov in leta 2017 izvedli zadnjo širitev na trenutno velikost. Na lokaciji v Mali Polani pa je rastlinjak velik 34 tisoč kvadratnih metrov z 31 tisoč kvadratnih metrov neto pridelovalne površine. Leta 2020 so začeli z 21 tisoč kvadratnimi metri površin ter jih predlani povečali za 10 tisoč kvadratnih metrov. Večino investicij in posodobitev so zaključili v letu 2022. Te so se nanašale na širitev rastlinjaka v Mali Polani ter na posodobitev opreme (pakirna linija, pakirni stroj, komora za razkuževanje palet, skladiščni šotor, kogenerator) v skupni vrednosti slabih 3,9 milijona. Leta 2023 večjih posodobitev in drugih investicij nismo izvedli, trenutno pa ne načrtujejo niti širitve rastlinjakov ali odpiranja novih.
»Pri pridelavi že od vsega začetka uporabljamo najsodobnejše tehnologije. Procese v rastlinjaku (ogrevanje, hlajenje, senčenje, zalivanje) krmilimo s pomočjo računalnika. Strojno učenje, ki je osnova za uporabo umetne inteligence, pa smo že testirali. Pri nas gre za zelo kompleksen sistem, če hočemo zagotoviti idealne pogoje za doseganje čim boljšega okusa in arome. Umetna inteligenca je zagotovo prihodnost, v kateri vidimo priložnost v smislu pomoči pri krmiljenju pogojev,« pravi Kristjan Magdič. Razmišljajo tudi o gradnji sončnih elektrarn, kar pa ni tako enostavno. Trenutno iščejo možne rešitve postavitve sončne elektrarne na obeh lokacijah. Obstoječe električno omrežje na obeh lokacijah namreč že nekaj let otežuje razvoj na tem področju. Za ogrevanje rastlinjaka v Renkovcih uporabljajo geotermalno energijo in jo nameravajo uporabljati še naprej. Z gradnjo sončnih elektrarn pa bi si dodatni zeleni vir proizvodnje energije zagotovili na lokaciji v Mali Polani kot tudi v Renkovcih.
Letos okoli 5 tisoč ton paradižnika
V podjetju, ki šteje 150 zaposlenih, na vrhu sezone poleti pa se njihovo število poveča na 180, ocenjujejo, da bodo letos pridelali okoli 5 tisoč ton paradižnika, ki ga sicer na letni ravni pridelajo dvakrat več kot vsi drugi pridelovalci skupaj. »Ocenjujemo, da smo na področju pridelave svežega paradižnika v Sloveniji že močno samooskrbni. Kljub temu pa prepoznavamo potencial za povečanje zunanje pridelave paradižnika, namenjenega predvsem predelovalni industriji,« pove Magdič. Letos so vrstam paradižnika iz zimske, okolju prijazne pridelave, dodali še novo sorto datljev paradižnik Lušt. Konec aprila pa bodo začeli obirati grozdasti paradižnik Lušt, ki ga pridelujejo že od začetka, torej letos že trinajsto sezono. Večino pridelanega paradižnika še vedno prodajo v Sloveniji. »Poleg tega, da je ogljični odtis zaradi kratkih transportnih poti nižji, lahko oberemo paradižnik, ko dokončno dozori na rastlini,« doda direktor. »Tak paradižnik ima višjo vsebnost vitaminov in mineralov ter boljši okus. Sicer smo na preži za novimi trgi, vendar pa v naši poslovni viziji ni obiranja zelenega paradižnika in prodaje po Evropi. Prodor na nov trg bi bil smiseln takrat, če bi tam postavili rastlinjak in pridelek prodajali lokalno.«
