Dogodki ob ujmi v začetku avgusta lani so namreč na najbolj kritičnih območjih presegali 500-letno povratno dobo, so pa napovedi takšne, da bodo dogodki še bolj intenzivni, bolj pogosti in da bodo razmere še bolj kritične, je napovedal član sveta vlade za obnovo po poplavah in vodja sveta za vode, hidrolog Rok Fazarinc.
Vizija ob sanaciji je, da bi bili ukrepi izvedeni tako, da bodo objekti poplavno varni in da bi tudi raba prostora zagotavljala poplavno varnost vsaj naslednjih 50 let oziroma morda do konca stoletja, je dejal. Se pa dogaja, da želijo s časovno oddaljenostjo od dogodka nekateri zmanjšati njegov pomen, kar je po Fazarinčevih besedah lahko »usodno«.
Analiza lanskih dogodkov je pokazala, da so vsi objekti, ki so bili po poplavah leta 1990 zgrajeni z upoštevanjem veljavnih strokovnih usmeritev, obstali. »V Savinjski dolini je bilo leta 1990 porušenih več kot 20 mostov, ki so po teh poplavah obstali, kljub temu da so bile poplave bistveno hujše,« je dejal Fazarinc.
Predsednik IZS Črtomir Remec je ocenil, da naravne nesreče dokazujejo, da primanjkuje sistemskega pristopa. Želi si, da dolgoročno in pravočasno ukrepanje ne bi bilo na tapeti samo takrat, ko se zgodijo nesreče, oziroma še nekaj mesecev zatem. IZS pripravlja tehnične smernice za protipoplavno gradnjo in si prizadeva, da bi občine z zemljiško politiko zagotavljale primerna zemljišča za stanovanjsko gradnjo, in se ne bi ponovilo, da bi bili objekti postavljeni na območja, ki bi morala biti razlivna. Zbornica opozarja tudi na nujnost ustrezne priprave na potres. »Vsak dan lahko pričakujemo potres, ki bo v Ljubljani pomenil še kako hude posledice,« je dejal Remec in dodal, da si lahko samo želimo, da se to ne bo zgodilo kmalu oziroma da se bomo na to bolje pripravili.
