V teh tednih je rastlinam voda nujno potrebna za rast, proti koncu poletja pa je med razvojem plodov ta potreba še izrazitejša. Velika rastlina paradižnika takrat vsak dan potrebuje več litrov vode, zato je zalivanje nujno. Na vroč dan bo iz tal izhlapelo tudi do pet litrov vode na kvadratni meter površine in le redke so rastline, ki bi jim taki pogoji ustrezali.
Deževnica je na razpolago vsem
Zbiranje deževnice je najbolj dostopen vir vode za zalivanje. Brez posebnih težav deževnico zbiramo na večini vrtov, saj lahko vodo s streh in nadstreškov zbiramo v cisternah, sodih ali podzemnih zbiralnikih. Deževnico s strehe se pogosto zbira v velikih kvadratnih cisternah s prostornino 1000 litrov. Te so cenovno dostopen način za shranjevanje velikih količin vode, a takšen rezervoar na lepo urejenem vrtu precej izstopa. Svetle cisterne so problematične tudi zaradi alg, ki se razvijejo v vodi, ki je izpostavljena sončni svetlobi. Alge za rastline niso škodljive, je pa takšna cisterna zelo neprijetna za oko. Svetujemo vam, da svetle zbiralnike zatemnite z namenskimi pokrivali, v poštev pridejo tudi druge tkanine ali lesena škatla, ki zatemni stranice. Za manjše vrtove so primerni tudi sodi ali posebni kvadratni zbiralniki, ki se jih namesti pod nadstrešek, kjer niso moteči. Najboljša rešitev je vkopan rezervoar. Izvedba je zahtevna in brez strojne pomoči ne bo šlo, a na ta način lahko brez izgube prostora na vrtu shranjujemo več tisoč litrov vode. Poleg prostorskih kvalitet sta prednost podzemnih rezervoarjev tudi stalna temperatura vode in odsotnost težav z algami. Za podzemno namestitev uporabljamo zgolj temu namenjene zbiralnike.
Včasih je rešitev tudi podtalnica
Za zalivanje lahko uporabimo še dva pomembna vira vode – podtalnico in vodo iz rek ali potokov. Oba vira sta pogojena s primernostjo lokacije, saj lahko konfiguracija terena onemogoča črpanje podtalnice, brez potoka ob vrtu pa ne moremo računati niti na ta vir. Lastna vrtina za podzemno vodo je izvedljiva predvsem na ravninah in poljih, kjer lahko podtalnico dosežemo že na globini treh metrov. V idealnih primerih (peščena tla) je izdelava vrtine mogoča tudi brez strojnega zabijanja cevi, torej z ročnim zabijanjem navrtane kovinske cevi, v katero potem namestimo sesalno cev črpalke. Praviloma vrtino izvrta strokovni izvajalec s posebnim strojem. Izvajalec lahko svetuje glede dimenzij vrtine, glede ravni podtalnice in pričakovanega pretoka. V takšno vrtino se potopi potopno črpalko, ki je edini način za črpanje iz globine več kot osem metrov. Pri uporabi podzemne vode ali vode iz vodotokov in izvirov ne pozabite na zakonodajo – uporaba vode na domačih vrtovih do 300 m2 je dovoljena, a potrebna je oddaja obrazca, s katerim se lokacijo odvzema evidentira. Kmetijski porabniki, ki pridelujejo zelenjavo za prodajo, morajo v primeru izkoriščanja teh virov pridobiti vodno dovoljenje.
Izbira črpalke je odvisna od uporabe
Vodo iz zbiralnika moramo nekako spraviti v zalivalne cevi. Višje ležeči zbiralniki s pipo niso problem in voda bo po cevi stekla že zaradi padca. V praksi pa velja, da je vodna črpalka obvezen vrtnarski pripomoček. Na voljo je zelo pestra ponudba, ki se začne pri približno petdesetih evrih za najbolj enostavne modele. Iz manjših globin lahko črpamo vodo s hidroforji. Zaradi ekspanzijske posode je z njimi najlažje imitirati vodovodno omrežje, saj zagotavljajo stalen tlak. Najprimernejši so za stalen priklop, saj moramo na njih priključiti sesalno cev z nepovratnim ventilom in pipo. Njihova sesalna moč je do osem metrov, na površju pa lahko vodo potisnejo več deset metrov. Zaradi teže vodnega stolpca in razlik v tlaku s hidroforji ne glede na njihovo moč ne moremo črpati iz globin, večjih od osem metrov. Za večje globine so prava izbira potopne črpalke. Uporaba je zelo enostavna, saj jih zgolj potopimo v vodo in priklopimo na elektriko. Na voljo so tudi baterijske črpalke za uporabo na vrtovih brez električnega priključka. Potopne črpalke so prenosne naprave, primerne za črpanje iz globin in prečrpavanje vode med različnimi zbiralniki na več lokacijah.
S pravilno tehniko bo vode dovolj za vse rastline
Za večino rastlin je bolj kot zalivanje s pršenjem primerno natančno zalivanje z zalivalko. Močenje listov naj bo zgolj občasno, toliko, da ob dolgi odsotnosti dežja z rastlin speremo prah. Sicer pa zalivamo tik ob rastlini, da korenine dobijo ustrezno količino vode. Zalivamo zgodaj zjutraj ali zvečer, saj bi voda ob višjih temperaturah hitro izhlapela. Vsako rastlino zalijemo dvakrat, da se suha zemlja najprej navlaži, potem pa že lahko zadržuje večje količine vlage. Pogostost zalivanja je odvisna od rastlin. Zelenjadnice so zelo občutljive za sušo in škoda je hitro nepopravljiva. Kljub temu pa z zalivanjem ne pretiravamo, saj občasen padec vlage v prsti spodbuja rast korenin in vodi v zdrave rastline, ki lažje prebrodijo poletno vročino.
