V prispevku se lotevamo enostavnih konstrukcij, ki jih iz najrazličnejših potreb postavljamo ob naših hišah. Za ta namen je možno izbrati praktično vsak gradbeni material, saj takšni objekti niso posebni konstrukcijski izzivi. Če vse ni podrejeno samo uporabnosti, lahko zlahka dosežemo rezultat, ki je uporaben in prijetno umeščen.

Vsi materiali od A do Ž

Za enostavne konstrukcije so na voljo številni materiali, zato bo dobro izhodišče, če izhajamo iz materialov, ki so že v uporabi pri glavnem stanovanjskem objektu. K tradicionalni gradnji sodi masivni les, stavbe z veliko stekla se lepo ujamejo s steklenimi nadstreški, kovina je glede sloga raznolika. Ponovitev stila stanovanjske hiše na pripadajočem objektu je enostaven način za očem prijazno novo konstrukcijo, kar je neprimerno lažje kot umestitev nasprotujočih si materialov. Kontrasti so privlačni, a zahtevnejši za izvedbo. Z izbiro materiala je povezana tudi zahtevnost vzdrževanja, a nadstreški so le težko zahtevni za vzdrževanje. Leseni potrebujejo občasno obnovitev zaščitnega premaza, glede vzdrževanja in življenjske dobe pa se bolj kot pri konstrukciji razlike kažejo pri izbiri kritine. Kovinska kritina in strešniki so najbolj zanesljiva izbira, pri hidroizolativnih strešnih premazih je potreben natančen izvajalec, steklena kritina pa potrebuje za dobro prepustnost svetlobe redno čiščenje. Skozi leto se na stekleni oziroma polikarbonatni kritini nabirajo nečistoče, ki jih dež ne spere ali pa pustijo neprijetne sledi.

Sinonim je enostavna izvedba

Ne glede na izbrani material je za pomožne objekte značilno, da so enostavni, izdelani hitro in brez posebnih gradbenih posegov. Nadstrešek je v svojem bistvu zgolj konstrukcija s streho, saj tudi pri dražjih izvedbah cena večinoma raste zaradi izbire materialov in ne kompleksnejše konstrukcije. Objekt mora biti dovolj trden, da zadrži težo snega in močan veter, zato glavno vlogo igrajo konstrukcija, ostrešje in kritina. Najpogostejši pomožni objekti so nadstreški za avtomobile, s katerimi vozila ščitimo pred soncem, dežjem, snegom in točo. Z avtomobilskim nadstreškom bo uporaba vozila v vseh letnih časih prijetnejša, na drugi strani pa zagovorniki garaž pri nadstreških pogrešajo zaščito vozila pred krajo, diskretnost ob prihodu domov in dodaten skladiščni prostor. Zaradi visokih stroškov, povezanih z gradnjo garaže v sklopu stanovanjskega objekta, so nadstreški prevladujoč način za shranjevanje vozila, kadar vozilo ni parkirano brez zaščite. V novogradnjah je garaž v sklopu objekta manj, lastniki pa se zanje odločajo predvsem iz dveh razlogov – protivlomna zaščita vozil ter zimsko parkiranje električnih vozil, ki so občutljiva za nizke temperature.

V poštev pride tudi nasvet statika

Gradnja tipskih montažnih objektov »iz kataloga« je najenostavnejši pristop h gradnji, a smo omejeni z videzom in dimenzijami. Pri samogradnji ali s pomočjo mojstrov glede na njihove izkušnje je pri načrtovanju konstrukcije nujno nasloviti tudi vprašanja glede odpornosti konstrukcije proti snegu in vetru. Premagovanje velikih razdalj, sidranje konstrukcije v tla, odpornost kritine … Avtomobilski nadstreški so zaradi odprte konstrukcije dobro odporni proti vetru, težavnejši so vetrolovi in podobni zaprti ali polodprti objekti. Veter se upre v njihove stranice ali v notranjost in s tem dobi veliko uničevalno moč. Lahke, delno zaprte konstrukcije na izpostavljenih mestih bi morali sidrati v tla in objekt zavarovati za primer neurja, da nam poškodbe ne povzročijo večjih nevšečnosti. Glede konstrukcijskih dilem se lahko obrnete tudi na strokovnjaka. Statiki vam lahko dajo navodila glede minimalnih zahtev za trdnost konstrukcije, kot so dimenzije, postavitev nosilnih stebrov, pritrjevanja na tla in drugo. Nasvet običajno stane nekaj stotakov.

Pri nadstrešku brez težav, pri vetrolovu pa zaplet

Samostojne manjše konstrukcije so enostavni objekti, za katere ne potrebujemo gradbenega dovoljenja. Definirani so kot konstrukcijsko nezahtevni objekti, ki ne potrebujejo statičnega in gradbenotehničnega preverjanja, niso namenjeni prebivanju in nimajo vplivov na okolje. Takšni objekti so na primer drvarnice, senčnice, vrtne ute, rastlinjaki in podobno. Ključno je, da gre za samostojne objekte, ki niso vezani na obstoječi objekt. V primeru konstrukcijske povezave ali možnosti za prehod iz enega v drugega se objekt šteje za prizidavo in zahtevani sta gradbeno in uporabno dovoljenje – to velja tudi za vetrolove in nadstreške teras v sklopu stanovanjske hiše. Aktualni gradbeni zakon je na tem mestu strog in povzroča nemalo sivih las investitorjem, ki tehtajo med dragim in zamudnim pridobivanjem gradbenega dovoljenja in gradnjo, ki ni čisto po črki zakona. Glede samostojnih nadstreškov ni posebnih težav; enostaven avtomobilski nadstrešek ima lahko površino do 20 m2, nad to mejo pa moramo pridobiti gradbeno dovoljenje za nezahteven objekt. Za postavitev enostavnega objekta potrebujemo zgolj lokacijsko informacijo; konkretno interpretacijo prostorskih aktov na naši parceli, iz katere izhajajo dovoljeni tipi objektov, dimenzije, odmiki in videz. Izda jo pristojna občina. Tudi gradbeno dovoljenje za nezahteven objekt ni zapleten postopek. Vlogo lahko vložimo sami, saj ne potrebujemo projektne dokumentacije. Vloga vsebuje odmike novega objekta od sosednjih parcel, enostavno skico konstrukcije in nekaj osnovnih podatkov. Višina upravne takse je okrog 22 evrov.