Ležišče naj bi menjali na približno osem let. Ocena je groba in izhaja iz ocene, da po tem času ležišča kljub primernemu vzdrževanju izgubijo svoje prvotne lastnosti. Na ležiščih lahko sicer udobno spimo še bistveno dalj časa, sploh na pravilno uporabljanem kakovostnem ležišču. Osem let življenjske dobe naj bo torej približno vodilo glede razmisleka o menjavi ležišča, kar je smotrno tako z vidika kakovosti spanca kot higiene.
Obračanje in zračenje za boljši spanec
Vzdrževanje ležišč pogosto popolnoma ignoriramo. Vsaj trikrat na leto naj bi jih obrnili (vzglavje/vznožje), da se teža telesa enakomerno razporeja. Občasno naj bi jih dvignili iz postelje in prezračili, če ležišča nimajo letne in zimske strani, pa jih moramo kljub temu dvakrat na leto obrniti. Priporočljiva je tudi uporaba nadvzmetnice. Ta olajša čiščenje in je dobrodošla na vseh ležiščih, saj z njo preprečimo morebitno onesnaženje ležišča z znojem, urinom in drugimi telesnimi tekočinami. Težava pri uporabi dodatnih slojev na ležišču je, da spremenijo njegove lastnosti. Občutek pri ležanju je drugačen in s slabo izbranim nadvložkom lahko na primer iz zračnega ter trdega naredimo pretoplo in premehko ležišče. Najbolje je, da se za nadvložek odločimo že ob nakupu ležišča, tako da ga izberemo glede na preizkus in nasvet prodajalca. Po možnosti izberemo izdelek s čim večjo vsebnostjo bombaža, ki bo zagotovil zračnost in preprečil nočno potenje.
Ležišče na posteljo in ne na tla
Nepravilna uporaba ležišča je bližnjica do slabšega spanja. Bistveno krajšo življenjsko dobo imajo denimo ležišča, ki jih uporabljamo za dnevno posedanje, na primer kadar v manjših stanovanjih ležišče uporabljamo kot kavč. Ležišče je bolj obremenjeno vedno, kadar je izpostavljeno točkovnemu pritisku: sedenju, klečanju, stoji in skakanju. Ležišč naj ne bi uporabljali na trdni podlagi, kot so tla, postelje iz palet ali takšne s trdim dnom. V določenih situacijah (na primer pri spanju na premehkem ležišču) je vzmetnica na trdi podlagi lahko ugodna za naš hrbet, načeloma pa s trdo podlago kakovost spanja prej poslabšamo kot izboljšamo. To velja predvsem za dolgoročne učinke na naš spanec in ležišče. Predvsem ležišča iz spominske pene bi morali uporabljati izključno na posteljah z letvenim dnom, ki zagotavlja pravilno razporejanje teže in zračenje. Ker spominska pena v primerjavi z vzmetmi bolj zadržuje vlago in toploto, so penasta ležišča na tleh izpostavljena nastajanju plesni. Takšna ležišča bi morali enkrat na teden za nekaj ur dvigniti s tal in tako zagotoviti, da se v celoti ohladijo in osušijo.
Vzmeti ali pena?
Za kakšen material ležišča se boste odločili, je najbolje ugotoviti v praksi. Zgolj na ta način boste določili tudi primerno trdoto za vaš hrbet, saj telesna teža ni nujno dovolj dobro izhodišče za izbiro. Občutek pri ležanju na vzmetnici se razlikuje od ležanja na umetni peni, spominski peni ali lateksu. Veliko je razlik tudi z vidika življenjske dobe, a načeloma so trša in dražja ležišča tudi bolj odporna proti dolgoletni obrabi. Z vidika higiene so najbolj primerne vzmetnice, ki so v primerjavi s penastimi ležišči bolj zračne. V njih se težje zadržuje vlaga in na njih dolgoročno lažje ohranjamo za spanje ugodne pogoje. V tem smislu so penasta ležišča nekoliko problematična, saj je predvsem pri spanju na manj kakovostnih izvedbah pogostejše nočno potenje. Penasta ležišča imajo sicer neponovljiv občutek potopa v posteljo. Mnogim je ta občutek všeč, nekateri pa prisegajo na tradicionalen odziv vzmeti. Penasta ležišča so pogosto priljubljena pri ljudeh, ki imajo težave s hrbtenico ali krvnim obtokom, saj je telo na peni podprto najbolj enakomerno. Drugi poročajo o prav nasprotnih izkušnjah in to naj bo za konec naše glavno sporočilo – udobnost postelje je subjektivna ocena. Ležišča se kupuje leže, počasi in premišljeno, zaupa pa se lastnemu občutku in nasvetu prodajalca. Če želite z novim ležiščem izboljšati svoj spanec, morate preizkusiti vsaj nekaj različnih, pa čeprav v istem prodajnem salonu.
