Do konca leta 2023 naj bi, kot pravijo v Direkciji Republike Slovenije za vode, v Kostanjevici na Krki izvedli 6,7 milijona evrov vredne ukrepe, ki naj bi dolenjske Benetke varovali pred visokimi vodami. Tako naj bi bilo čez dobri dve leti poplavno varnih 154 objektov in 485 prebivalcev, pa tudi dvajset enot kulturne dediščine, dvanajst kulturnih spomenikov državnega pomena in 38 poslovnih objektov. Sredstva so zagotovljena z dogovorom za razvoj regije Posavje ter Sklada za vode Republike Slovenije.
»V sto letih je bila Kostanjevica devetdesetkrat poplavljena. To je že en kazalnik, kaj pomeni poplavna zaščita. Rešitev so ljudje čakali celo stoletje. Stanovalci so morali obnavljati hiše po vsakih poplavah, veliko škode je bilo tudi na kmetijskih površinah,« razmere v Kostanjevici opisuje župan Ladko Petretič. Ob tem se zaveda, da s projektom vseh težav glede poplav v občini ne bodo rešili, bodo pa rešili sam otok, ki je zaščiten kot kulturni spomenik.
Mobilne stene, nasipi, zidovi…
Predvidenih je več kot 1100 metrov mobilnih (tudi zagatnih) sten, 420 metrov nasipov na območju otoka in 1300 metrov nasipov na južnem delu Kostanjevice, 260 metrov zidov in dve črpališči meteorne vode. Južni poseljeni del Kostanjevice na Krki se bo večinoma varoval z nasipi. Zaradi prostorske utesnjenosti bodo nekaj zaščite še vedno izvedli z mobilnimi elementi in klasičnimi armirano-betonskimi zidovi. »Mobilne stene bodo umeščene ob Krki, tako da zidovi v času zunaj poplav ne bi bili vidni iz smeri otoka. Klasični armiranobetonski zidovi pa bodo umeščeni na preostalih lokacijah, kjer zaradi prostorske omejenosti ni mogoča izvedba z nasipi,« pojasnjujejo v direkciji.
V območjih za protipoplavnimi nasipi in zidovi so predvideni tudi ukrepi za odvod lastne meteorne vode v času poplav oziroma v času, ko so mobilne stene postavljene. Predvideni sta dve črpališči, ureditev prepustov in namestitev nepovratnih loput za preprečitev vdora vode.
Direkcija: Bojazen prebivalcev je odveč
V zadnjih mesecih se je med Kostanjevičani pojavila bojazen, da bodo po izvedbi ukrepov zaprti za visokimi stenami. Vendar na direkciji zagotavljajo, da je njihova zaskrbljenost povsem odveč.
Po Petretičevih besedah so na podoben način varovana tudi večja avstrijska mesta, pri nas pa denimo Celje in Laško. »Kolikor mi je poznano, ne bo šlo za velike posege v prostor, težava je le, da gre za kulturno dediščino, zato je treba biti že pri samem načrtovanju zelo pazljiv, morda sodelovati tudi z občani. Vendarle bo šlo za posege, kjer bo treba omogočiti dovozne poti za gradbeno mehanizacijo,« pojasnjuje Petretič in dodaja, da gre za enega največjih projektov v zgodovini občine. »Ves trud, ki smo ga v to vlagali, se nam bo zdaj povrnil. Seveda pa to ni projekt zame, ampak za bodoče rodove, da bodo lahko tu živeli, razvijali turizem.«
Direkcija za vode trenutno pripravlja javno naročilo za projektiranje, pridobivanja zemljišč, pridobitev gradbenega dovoljenja in gradnje. Gradbena dela naj bi se začela prihodnje leto. Ob tem dodajajo, da sta bila Zavod za varstvo kulturne dediščine in Zavod za varstvo narave vključena že v vseh predhodnih aktivnostih in se s predlagano rešitvijo strinjata.
Hkrati s projektom poplavne varnosti bo Kostanjevica dobila tudi nov gasilski dom, kjer bodo skladiščili vso potrebno opremo in vozila. Petretič ob tem upa na nove vlagatelje v obnovo objektov na otoku, da bi ta spet bolj zaživel. »Kostanjeviški otok je edinstven slovenski biser, ki ga je treba ohraniti. Ohranili pa ga bomo le, če se bomo rešili poplav, kajti ob vsakem večjem deževju ljudje trepetajo, ali se bo voda razlila ali ne.«
