»Ponosen sem, da sem imel priložnost in čast, da sem lahko izbral ekipo, ki je bila kos zgodovinski nalogi,« je o prvi slovenski vladi dejal Peterle. Kot je pojasnil, so delali v razmerah, v katerih se ni vedno dalo apriori računati na enotnost. »Vendar ne obžalujem nobene odločitve glede vlade, ki sem jo izbral,« je poudaril in dodal, da so vsi delali za skupno stvar.
»Demosova vlada, ki je bila pisana, zelo široka in enotna, je prevzela ključno politično odgovornost za izvedbo projekta osamosvojitve,« je spomnil Peterle. Kot je dejal, so se zavedali, da pri uresničitvi osamosvojitve ne bo romantike, da bo šlo zares in da se bo treba pripraviti tudi na morebitni spopad. Zato so že dan po imenovanju vlade, kar se je zgodilo 16. maja 1990, začeli s pripravami na obrambo.
Postavili smo solidne temelje
Niso pa se, kot je pojasnil Peterle, ukvarjali le z obrambo, temveč so imeli vsi resorji oziroma vsi ministri ob zavezi k projektu osamosvojitve nalogo, da razmišljajo o tem, kaj je treba postoriti. »Mi nismo le zmagali vojne za Slovenijo in formalno proglasili države, temveč smo ji postavili nekaj solidnih temeljev,« je poudaril.
Peterle je še posebej izpostavil gospodarski vidik in to, kako so poskrbeli za nove bistveno spremenjene pogoje za gospodarstvo, ki so se nato izkazali v dolgoletni gospodarski rasti in stabilnosti, ki sta trajali vse do leta 2008.
Vlada se je pripravila tudi na drugih področjih. Med drugim je poskrbela za ustrezno oskrbo. »Prepričan sem, da če bi nam po nekaj dneh vojne zmanjkalo bencina, olja, sladkorja ali moke, bi tisti letaki, ki so jih spuščali na Slovenijo iz vojaških letal, in ki so napovedovali, da bo ljudstvo potegnilo z Beogradom, lahko imeli malce prav,« je dejal Peterle.
Jasno demokratično izražena volja
Posebej se je posvetil tudi vprašanju, zakaj je Slovencem pred 30 leti po stoletjih sanj in želja vendarle uspelo dobiti lastno državo. »Del odgovora je v tem, da smo imeli jasno demokratično izraženo ljudsko voljo, imeli smo prvič v zgodovini izpolnjene politične pogoje. Ljudje pa so imeli prvič v zgodovini priložnost, da se opredelijo in opredelili so se za Demos, ki je s projektom samostojne slovenske države zmagal prve demokratične volitve po druge svetovni vojni,« je dejal Peterle.
Današnjega srečanja na Brdu pri Kranju se je udeležila večina še živečih članov Demosove vlade, ni pa bilo med zbranimi aktualnega predsednika vlade Janeza Janše. Srečanje je potekalo na Račjem otoku, kjer se je na sestanku 28. aprila 1991 Demos odločil za sklepni del osamosvojitve. »Vodstvo Demosa se je tu enotno zavezalo, da gremo do konca,« je spomnil Peterle in dodal, da so na tem mestu potekali tudi nekateri ključni delovni sestanki projektnih skupin oziroma koordinacije glede osamosvojitve.
