Na jutrišnjih črnogorskih volitvah se za 81 poslanskih sedežev v parlamentu poteguje šest koalicij in prav toliko strank. Predvolilna kampanja, končana z današnjim volilnim molkom, je bila v primerjavi s prejšnjimi dokaj umirjena, še posebno med samimi opozicijskimi strankami, prvič pa se je vanjo aktivno vključila pravoslavna cerkev. Povod za to je konec lanskega leta uveljavljena zakonodaja o svobodi veroizpovedi, ki je s klavzulo o dokazovanju lastnine nad verskimi objekti v praksi prinesla razlastitev srbske pravoslavne cerkve, ki ima v Črni gori okrog 700 objektov in po kanonskem pravu patronat nad tamkajšnjimi pravoslavci, saj je črnogorska pravoslavna cerkev priznana le od črnogorskih oblasti, in to kot nevladna organizacija.
Dve večji opozicijski koaliciji
Od leta 1990 vladajoča demokratska stranka socialistov (DPS) na volitvah nastopa v koaliciji z liberalno stranko, ki je od volitev leta 2012 dejansko del DPS. Koalicija se imenuje Odločno za Črno goro in je pod patronatom Mila Đukanovića, ki se od leta 1991 seli iz premierske v predsedniško palačo in nazaj, na volitve pa jo vodi njegov namestnik na čelu DPS in sedanji premier Duško Marković.
Opozicijske stranke konec vladavine DPS in Đukanovića snujejo prek dveh linij. Dokaj neznani profesor s strojne fakultete na črnogorski univerzi Zdravko Krivokapić je nosilec liste Za prihodnost Črne gore, v katero so se združile Demokratična fronta, Socialistična ljudska stranka, Delavska stranka, Resnična Črna gora, Združena Črna gora in nekatere nestrankarske osebnosti. Vodja desničarske Demokratične fronte Andrija Mandić se je na listi vpisal na zadnje mesto v dokaz, da koalicijo ne zanimajo položaji, ampak zamenjava Đukanovićeve vladavine. Krivokapić, po nacionalnosti Srb, velja za tesno povezanega s srbsko pravoslavno cerkvijo.
Nad tri desetletja vladajočo stranko DPS pa se odpravlja tudi sredinska proevropsko usmerjena koalicija demokratov, Demosa, stranke upokojencev, državljanskega gibanja Nova levica in društva za raziskovanje politike pod motom Mir je naša nacija. Nosilec liste iz vrst demokratov je Aleks Bečić.
Opozicija računa na prosrbske volilce
Volilni prag na volitvah, ki potekajo po proporcionalnem sistemu in na katerih je vsa država ena sama volilna enota, je triodstoten. To ne velja za manjšinske stranke, kjer zaradi načela pozitivne diskriminacije znaša 0,7 odstotka v sredinah, kjer Albanci, Bošnjaki ali Hrvati ne presegajo 15 odstotkov prebivalstva, a jim hkrati omejuje število poslanskih sedežev na največ tri. Za hrvaško manjšino velja še ena pozitivna diskriminacija, namreč da tudi z 0,35 odstotka glasov lahko pridejo do enega sedeža v parlamentu. Albanske stranke se na volitve odpravljajo z dvema koalicijama z imenoma Zdaj je čas in Soglasno. Svojo koalicijo imajo tudi Bošnjaki. Prvič so se tokrat razdelili Hrvati, njihova državljanska iniciativa s predsednikom Adrianom Vuksanovićem nastopa z Z vsem srcem za Črno goro, hrvaška reformna stranka pa ji konkurira z direktorjem letališča v Tivtu Radovanom Marićem na čelu.
Vladajoča DPS je kampanjo, ki se je zaradi koronavirusa večinoma odvijala prek medijev in družbenih omrežij, osredotočila na »zaščito države pred velikosrbskim nacionalizmom«, opozicija pa ni skrivala, da pri končanju dolgoletne Đukanovićeve vladavine računa na prosrbske volilce.
