Zvok motorja očeta partizana ga je prek cele Nove Gorice kot desetletnega dečka večkrat opomnil, da še ni dal gret vode za skuhanje kosila, in je zato tekel po stopnicah izpolnit dano obljubo. Kot srednješolec je brezkompromisno vzpostavil svoj neodvisni jaz tudi v odnosu do staršev in se je preživljal kot raznašalec časopisov. Srednjo šolo je končal v manj elitnih, a bolj delavskih Jesenicah. Na fakulteti za družbene vede v Ljubljani je postal kritičen tudi do takratne oblasti in njenih omejevanj samostojno razmišljajočih profesorjev. Deloval je v študentski skupini, ki je sredi sedemdesetih let po ljubljanskih srednjih šolah prirejala nenavadne kulturne dogodke, in pri študentskem glasilu Pogledi, ki je s protestnim sežigom prepovedane številke nehalo izhajati.

Prva na tleh Jugoslavije nastala glasba, ki jo je res cenil, je bil beograjski Paket aranžma v začetku osemdesetih let. Alkohol je nehal žlampati še zelo mlad, okusu in učinku cigaret se ni odpovedal nikoli.

Nadsmrtni tajnik Kuda Franceta Prešerna je bil kljubovanju brez socialnega in zdravstvenega kritja popolnoma predan od kasnih osemdesetih let naprej. Žal šele leta 2003 sem oholotrdon dojel, da je Želko ljudem naklonjena, radodarna in samouničevalno delovna oseba. Na edine potovalne počitnice v bližino strehe sveta si je privoščil oditi samo po smrti svoje druge žene in soborke Karmen.

Potop Kudovega denarnega stanja so usodno pospešile strokovno »neoporečne« odločitve komisij za kulturo na lokalni ljubljanski ravni in takoj zatem še na republiški ravni pod umnim vodstvom takratnega »Jankovićevega« ministra Grilca. Rusko-ukrajinski pokupatorji so leta 2017 »kupili«, okupirali in si ob tem skušali prisvojiti tudi tradicionalni Trnfest. Sredi tega pohoda pohlepa ob omejenoglavi brezbrižnosti ljubljanskega cesarja je Želka pred dobrimi tremi leti na »delovnem mestu« zadela težka možganska kap, ki pa jo je zaradi hitre in strokovne intervencije zdravnikov preživel. Takrat se je rodil drugič.

Tretjega rojstva edinega polzaposlenega ustanove Pohorski bataljon ne bo. Zapustil je sostanujoče tri vrane, dolgove, v katere je zabredel zaradi nesebičnega vztrajanja, in stanovanje, ki ga je zastavil za zadolženo društvo. Njegova tržna vrednost je vsaj dvakrat večja od vsote, ki jo dolguje. Kaj bodo dediči storili z razliko, je njihova stvar. Kaj pa se bo zgodilo z arhivi in razmetano uskladiščeno lastnino Kulturnega društva Franceta Prešerna, bi po moje moralo zanimati ministrstvo za kulturo in občinsko upravo MOL.

Smrt postfašizmu, hvala vsem, ki ste sestavek prebrali.

Marko Brecelj