V tem pogledu so lahko procesi priprave knjig, za razliko od gledališke, kinematografske in še nekaterih drugih dejavnosti, potekali nemoteno, saj so vezani izrazito na individualno delo, so zapisali na ministrstvu.
Realna škoda bo lahko ocenjena šele po krizi
Realna škoda izpada prihodkov bo lahko ocenjena šele po tem, ko bo kriza končana in se bodo znova vzpostavile normalne družbene razmere, torej ko se bodo seštele številke izpada prihodkov v obdobju pandemije, izkupiček od prodaje z novimi prodajnimi pristopi, kot je spletna prodaja, morebitni dvig prodaje, denimo s strani knjižnic, v obdobju po pandemiji. »Skratka, dejansko, verodostojno in resnično oceno škode knjigotrške dejavnosti bomo lahko ocenjevali šele na osnovi celoletne prodaje,« so v odzivu na javno pismo, ki so ga založniki in knjigotržci posredovali minuli teden, zapisali na ministrstvu za kulturo.
Kot so še zapisali, 70 odstotkov knjig v Sloveniji pokupijo knjižnice, ki jih financira ministrstvo za kulturo. Poleg tega je potrebno poudariti, da je Javna agencija za knjigo (Jak) že prevzela velik del letošnjih obveznosti - v višini skoraj 3,16 milijona evrov oz. več kot 83 odstotkov. Sredstva pa se bodo še povečevala zaradi predvidenega črpanja kohezijskih sredstev za gostovanje Slovenije na knjižnem sejmu v Frankfurtu leta 2022.
Poleg tega je ministrstvo za kulturo aktivno udeleženo pri vzpodbujanju bralne kulture v državi. Lani je tako preko Jaka financiralo raziskavo Bralna kultura in nakupovanje knjig v Sloveniji v letu 2019, v vrednosti 13.000 evrov.
Ministrstvo: Finančne projekcije se lahko delajo le na podlagi resnih strukturnih analiz
Na ministrstvu so še zapisali, da se finančne projekcije lahko delajo samo na podlagi resnih strukturnih analiz. Ravno podatek, ki ga v svojem pismu navajajo založniki in knjigotržci, da se v Sloveniji le eden do dva odstotka knjig proda na spletu, pa po prepričanju ministrstva kaže na to, kakšne skrite potenciale še imata dejavnosti knjigotrštva in založništva v Sloveniji.
V odzivu so na ministrstvu še izpostavili, da je vlada v interventnem zakonu in njegovi noveli že izdatno pomagala vsem gospodarskim subjektom, ki se trenutno spopadajo s težavami zaradi izpada dohodka, med drugim z ukrepoma izplačila temeljnega mesečnega dohodka in plačila prispevkov za samozaposlene delavce ter plačilo nadomestila delavcem na začasnem čakanju na delo. »Interventni ukrepi v Sloveniji so med finančno najvišjimi v EU, večina prebivalstva pa se strinja, da gredo v pravo smer,« so sklenili na ministrstvu za kulturo.
Založniki in knjigotržci so sicer v javnem pismu ministru Simonitiju v zvezi z njegovo izjavo na novinarski konferenci vlade 28. aprila zapisali, da številke, pridobljene na osnovi treh izvedenih anket kažejo, da je panoga založništva in knjigotrštva od začetka koronakrize do konca aprila utrpela za 5,7 milijona evrov zmanjšanja prihodkov.
