Ob tem moramo pri stroških za temperaturno ugodje v prostoru upoštevati tudi porabo energije za poletno ohlajevanje, če imamo nameščeno klimatsko napravo. Že če bi vse neučinkovite in potratne peči v slovenskih domovih zamenjali s sodobnimi, bi dosegli velik prihranek. Ob tem je treba zapisati, da obnova ogrevalnega sistema ne more in ne sme obsegati le zamenjave peči.
Zgovorna statistika
Največ energije, namenjene končni rabi, se je v gospodinjstvih v letu 2017 porabilo za ogrevanje prostorov, in sicer okoli 64 odstotkov. V skupni porabi energije je zanimiva dokaj velika količina porabljene energije za ogrevanje sanitarne vode, ki znaša kar 16 odstotkov, kar je veliko in bi lahko ta strošek deloma zmanjšali tudi s sodobnejšimi ogrevalniki tople vode in toplotnimi črpalkami (TČ). Prav toliko energije potem porabimo še za razsvetljavo in električne naprave, za kuhanje 4 odstotke, za hlajenje prostorov pa malo manj kot 1 odstotek, kar je v veliki meri posledica dejstva, da v slovenskih domovih še vedno nimamo veliko klimatskih naprav. Kako pa je z energenti? Prevladujejo lesna goriva z 41 odstotki, sledi poraba električne energije s 26 odstotki, zemeljski plin s skoraj 11 odstotki, ekstra lahko kurilno olje z 9 odstotki, daljinska toplota s 7 odstotki, sledita energija iz okolja ter utekočinjeni naftni plin (UNP) s 3 odstotki ter solarna energija z 1 odstotkom. V primerjavi z letom 2016 se je v gospodinjstvih med energenti najbolj zmanjšala poraba ekstra lahkega kurilnega olja, in sicer za 8 odstotkov. Povečala pa se je v največji meri raba energije iz okolja (za 6 odstotkov).
Biomasa po slovensko
Poraba lesnih goriv se sliši obetavno, če rečemo, da v Sloveniji med energenti za ogrevanje porabimo kar 41 odstotkov biomase. Če bi jo kurili v sodobnih pečeh, bi to bil navdušujoč podatek, ker pa se na drva pogosto kuri v slabih, dotrajanih in predimenzioniranih pečeh, ki pogosto niso dovolj suhe, to žal pomeni tudi enega največjih virov onesnaževanja zraka in neučinkovite rabe energije. Uporaba UNP in energije iz okolja (v glavnem toplotne črpalke) je enaka in obsega 3 odstotke, kar je na prvi pogled malo. Statistike za minulo leto še nimamo, je pa ta podatek verjetno danes vsaj deloma višji v korist TČ, saj UNP velja za enega dražjih energentov. Delež TČ je namreč v stalni rasti, še posebno v novogradnjah. Nas je pa pozitivno presenetil podatek, da ogrevanje z zemeljskim plinom obsega skoraj 11 odstotkov, v porastu pa je tudi ogrevanje na daljinsko toploto. Tako je bilo v zadnjih letih več investicij v te sisteme tudi v manjših krajih, prednost pa je v tem, da so velike kurilnice sodobne, tako glede peči in energentov kot tudi glede izpustov emisij v okolje. Je pa pri ogrevanju z zemeljskim plinom treba poudariti še dokaj velik problem starih peči, ki jih bo nujno čim prej zamenjati. (Vir: Statistični urad RS, Raba končne energije, Slovenija, 2017)
Samodejno ogrevanje s peleti
Seveda se uporabniki ogrevanja srečujemo s številnimi težavami. Tako se je že pred časom na nas obrnila bralka s Koroškega, ki z možem živi v srednje dobro izolirani hiši, ki sta jo ogrevala s pečjo na olje in pečjo na drva. Oljna peč se jima je pokvarila, peč na drva je prav tako dotrajana in sta bila prisiljena v obnovitev sistema. Bralka se je navduševala za ogrevanje s peleti, je pa hkrati zapisala, da to ne pride v poštev, ker ne moreta dvigovati bremen. In kaj smo ji svetovali, še posebej, ker nam je posredovala razmeroma malo podatkov. Vsekakor bi si objekt moral ogledati strokovnjak, dobrodošel bi bil tudi obisk energetske svetovalne pisarne Ensvet, saj je ob odločitvi za nov sistem nujno poznati številne parametre. Izoliranost hiše, sistem razvoda toplote in še marsikaj. Glede njenih pomislekov o peči na pelete pa smo ji takoj odgovorili, da te možnosti ni treba izključevati, saj imajo te peči lahko majhne zalogovnike, ki jih je treba vsakodnevno ročno polniti, lahko pa tudi večje, ki se jih polni samodejno (s pomočjo odmernega polža) iz večjega zalogovnika, ki se ga polni tako kot cisterno z oljem.
TČ in večstanovanjske stavbe
Vrnimo se k pomembnemu vprašanju, to je ogrevanju večstanovanjskih stavb s pomočjo toplotnih črpalk. V bistvu so pogoji enaki kot pri manjših objektih, le TČ morajo biti večjih moči. Edina zahteva je, da se zagotovi primeren prostor, je pa v stavbah s kurilnico v prednosti sistem TČ voda/zemlja-voda, seveda če obstajajo pogoji za uporabo podtalnice, zemeljskega zbiralnika ali zemeljske sonde. Vendar je mogoče tudi v primeru pomanjkanja prostora za namestitev zunanjih enot najti rešitev, ali nekje pod streho, pod zunanjimi stopnicami ali celo nekoliko umaknjeno od stavbe. Vodja trženja v podjetju Kronoterm Suzana Guček razlaga: »V praksi se je izkazalo, da je precej starejših zgradb, ki imajo radiatorsko ogrevanje. Ravno za te smo v Kronotermu razvili posebne, močnejše, industrijske visokotemperaturne TČ in na ta način ponudili rešitev tudi za te večje objekte. Kljub zahtevi, da je sistem visokotemperaturen, so naprave narejene tako, da so izkoristki in prihranki zelo visoki. Naj navedem primer večstanovanjske starejše zgradbe na Gorenjskem, kjer so temperature nižje kot v preostali Slovenji, objekt pa ima sistem radiatorskega ogrevanja. Pred vgradnjo TČ je strošek za ogrevanje na kurilno olje znašal okoli 9.500 evrov, po vgradnji TČ Kronoterm pa je strošek ogrevanja nižji od 2800 evrov, kar pomeni skoraj 70 odstotkov prihranka. Ta je res neverjeten, uporabniki pa so s sistemom nadvse zadovoljni. S takšnim prihrankom se naložba povrne v zelo kratkem času, v 3–6 letih. Glede na to, da danes pri številnih večstanovanjskih stavbah obnavljajo toplotne ovoje, je smiselna tudi obnova ogrevalnega sistema, tudi zato, ker imajo starejše zgradbe praviloma predimenzionirane radiatorje. Nadzor in upravljanje TČ sta izredno prijazna in enostavna prek Kronotermove aplikacije Cloud.«
Ohlajevanje, ampak …
Ker se pri TČ pogosto omenja možnost ohlajevanja, še nekaj besed o tem: »Za ohlajevanje večstanovanjskih zgradb je potreben sistem za hlajenje (konvektorji), ki ga starejši objekti na žalost nimajo. Če je ta vgrajen, toplotna črpalka poskrbi tudi za hlajenje. Pri novogradnjah to ni problem, saj se sistem za hlajenje vgrajuje istočasno s sistemom za ogrevanje. Toplotne črpalke Kronoterm so vse reverzibilne, kar pomeni, da lahko grejejo in hladijo.«
Nova generacija prihaja
Sicer pa v podjetju Kronoterm načrtujejo razvoj nove generacije toplotne črpalke zrak-voda in sistemov za celostno toplotno oskrbo večstanovanjskih stavb. Lani so razvili hibridno toplotno črpalko Krono multi S, ki lahko kot vir energije uporablja zrak ali toploto iz zemlje iz geovrtine ali zemeljskega zbiralnika (kolektorja). Ta črpalka je podlaga za razvoj novih črpalk tipa zrak/voda, predstavitev pa načrtujejo letos. »Ugotovitve in znanje, ki smo jih dobili z razvojem nagrajene Krono Multi S, bomo uporabili tudi na drugih segmentih, kjer se uporablja tehnologijo toplotnih črpalk. Vsekakor nam sledite, kajti nova naprava v letu 2019 bo revolucionarna na več področjih,« poudarja Suzana Guček iz podjetja Kronoterm. (mp)
