Z enim res lepim dodatkom. Tam pod mostom čez reko sredi Fužin na štepanjskem bregu že od nekdaj v tolmunu čofotajo race in labodi. Sprehajalci s štepanjske strani zdaj lahko v daljavi občudujejo laboda na fužinski strani, ki pa se izkažeta za lažna – na nabrežju so namreč poleg betonskih klopi in ležalnikov postavili tudi dva umetna laboda. Mamo in mladička, pri čemer je tudi mali labod bel, čeprav je vsakemu otroku še iz pravljice o Grdem račku jasno, da so labodji mladiči sivi. Kičasti okrasek nas je res navdušil in zdaj nestrpno pričakujemo, kdaj bodo v mestnem sadovnjaku začeli postavljati vrtne palčke, v parkih pa betonske fontane z angelčki.
Lepota betonskih labodov
Ljubljanica je vitalni del prestolnice, le da se meščani premalo zavedamo, da živimo v mestu z reko. Tako je, ker je večino svojega mestnega toka ujeta v korito in je le zelena kača, ki prida k slikovitosti instagramskih fotografij obiskovalcev. Tam nekje na sredini Zaloške ceste pa Ljubljanica končno postane reka, ki se razlije v široko strugo in je dom racam in labodom. In res je hvalevredno, da so se mestni urbanisti odločili, da tudi breg na Fužinah uredijo tako, da bo uporaben, da bo postal počivališče ob reki, kar je svojevrstno mestno razkošje. Poskrbeli so celo za kontinuiteto oživljanja mestne reke, ko so tudi na Fužinah uporabili enake betonske klopi in ležalnike, kot so na Špici in potem vzdolž celotne reke.