Še več, dovoljenje za prečkanje strateškega območja za Ljubljano s kanalom s strani določenih resorjev (sicer s kršitvijo predpisov) kaže, da je medresorsko usklajevanje, ki je namenjeno obravnavi pomembnejših projektov pred umestitvijo v prostor, navaden klepet, ne pa strokovna obravnava, zato si ne zaslužijo plač, ki jih dobivajo. Njihova odgovornost pri izdaji soglasij pa je na ničli, česar se tudi dobro zavedajo, saj ne pričakujejo kazni za svoje težke kršitve. Tega ne pričakuje niti investitor, zato naroča izvajalcem projekta tudi te dni, da še naprej kršijo vse, kar se kršiti da. Po načelu kjer ni tožnika, ni sodnika. Ali pa z mislijo, da sodstvo in policija delata za njih. Dnevnik je o dogajanju poročal že 25. aprila 2018.
Glavno vodovarstveno področje za oskrbo prebivalcev Ljubljane z vodo ni floskula, kot jo obravnavata investitor MOL in njemu podložen Arso (Agencija RS za okolje), ampak spada med tako imenovano kritično infrastrukturo, ki je opredeljena na straneh ministrstva za obrambo, kot sledi: »Kritična infrastruktura državnega pomena v Republiki Sloveniji obsega zmogljivosti, ki so ključnega pomena za državo in bi prekinitev njihovega delovanja ali njihovo uničenje pomembno vplivalo in imelo resne posledice za nacionalno varnost, gospodarstvo in druge ključne družbene funkcije ter zdravje, varnost, zaščito in blaginjo ljudi.«
Na pomen skrbi za kritično infrastrukturo, ki je ključna za varnost in zdravje prebivalcev posameznih držav, ne le za evropski okvir, opozarja s svojimi akti tudi Evropska unija. Za ukrepe za lastno zaščito nam sicer ni treba čakati Evrope, ampak kljub mnogim »papirjem« smo očitno na civilno-obrambnem področju goli in bosi, če ne prepoznamo šolskega primera možne diverzije, ko z majhno količino eksploziva lahko nekdo razstreli posamezne dele kanala s tisočimi tonami fekalij in nam blokira glavni vir vode za Ljubljano za desetletja. V teh nemirnih časih tak scenarij ni neverjeten.
Leta 2010 je državni zbor sprejel resolucijo o strategiji nacionalne varnosti RS. V njej je omenjena tudi skrb za kritično infrastrukturo. Ta skrb je še bolj poudarjena v zakonu o kritični infrastrukturi (UL 75/2017). Skrb je poverjena sektorjem za kritično infrastrukturo, med njimi je sektor za preskrbo s pitno vodo na tretjem mestu od štirinajstih, takoj za energetiko in komunikacijami. Iz tega izhaja, da je pitni vodi in njenim virom posvečena izjemna skrb, saj lahko poškodbe glavnega vira podtalnice za Ljubljano s fekalijami zaradi nerazsodnega projekta kanala C0 prek tega visoko varovanega območja usodno onemogočijo obrambne zmogljivosti Ljubljane. Ta vir je uvrščen v kritično infrastrukturo po kriteriju nad 100.000 prebivalcev, s prekinitvijo oskrbe, če do nje pride, za več kot teden dni.
Predsednik republike Slovenije, gospod Borut Pahor, po 102. členu Ustave RS vrhovni poveljnik obrambnih sil, na vas je, da takoj ustavite dela na umeščanju fekalnega kanala C0 prek vira najboljše pitne vode na svetu.
Mag. Tomaž Ogrin, Ljubljana