Nezaslišana je njegova izjava, da so bili v narodnoosvobodilnem boju »resnični narodni izdajalci« komunisti, za katere meni, da so izvajali revolucijo, medtem ko je domobranska stran, ki ji je bila maša namenjena, zgolj izvajala kontrarevolucijo in je to »v nebrzdani sli po oblasti prisililo domoljubne in demokratične sile, da so sprejele orožje od okupatorja«.
Na tak način se poskuša kolaboracija s Hitlerjem opravičiti in to počnejo tudi predstavniki RKC, toda težko se spomnimo primera, ko bi nekdo s tolikšno željo po sprevračanju vlog žrtve in izvajalca zločina poskušal krivdo za sodelovanje z okupatorjem neposredno zvaliti na pleča tistih, ki so se proti njemu borili.
Evropski državniki se poklanjajo žrtvam nacifašizma in obiskujejo koncentracijska taborišča, in ko se iz leta v leto krepi zavedanje o trpljenju in grozi, ki sta ga fašizem in nacizem povzročila, sredi Slovenije kardinal Rode brez sramu opravičuje kolaboracijo s Hitlerjem.
Višek kardinalove nesramnosti in prepotentnosti v opravičevanju domobranstva je njegova razlaga, da vse napredne in narodno zavedne ljudi v času vojne opisuje kot zmanipulirance komunizma. Med zavednimi niso bili samo komunisti, le teh je bilo bolj malo, marveč preprosti ljudje s številnimi duhovniki vred.
Tako kot nas Karl Erjavec zabava, nas kar nekaj časa zabava tudi kardinal Rode. Če ne bi bilo žalostno, bi se smejali. Pa so zadeve zelo resne, in kar je najbolj žalostno, nihče izmed odgovornih in v skladu s predpisi ne reagira na nastopaštvo enega in drugega.
Kardinalu Rodetu ne moremo reči: »Bog, oprosti mu, ker ne ve, kaj počne.« Le ta natančno ve, kaj počne. Samo vprašanje je, ali naša državna politika počne to, kar ji predpisi nalagajo.
Bogdan Avbar, Jože Florijančič, Boris Pogačar, Janez Butara, Milan Gorjanc, Franc Medle, Lojze Podobnik, Jože Ribič, Boris Gregorčič, Jože Butara, Remzo Skenderović, Darko Kastelic, Branko Djukić, člani Društva SRP
