V prvih treh mesecih letošnjega leta so davčni prihodki dosegli 1,663 milijarde evrov, kar je devet milijonov evrov oziroma pol odstotka več kot v prvih treh mesecih lani. Za zdaj torej uvedba davčnih blagajn ni prinesla bistveno večjega davčnega izkupička. Vse od uvedbe davčnih blagajn se pojavljajo pobude za spremembe, jutri bodo svojo predstavili še Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez, CNVOS – Center nevladnih organizacij, Zveza društev upokojencev Slovenije in Planinska zveza Slovenije. Njihova pobuda je nastala kot »odgovor na težave, s katerimi se zaradi obveznosti uporabe davčnih blagajn soočajo mala lokalna društva«. V Sloveniji jih je več kot 17.000, davčne blagajne jim povzročajo številne težave, država pa od tega nima prav nobene koristi.
Ena pobuda že padla
Predsednik DeSUS Karl Erjavecje že napovedal, da bo podprl predlog Zveze kulturnih društev Slovenije, Planinske zveze Slovenije, Olimpijskega komiteja Slovenije, ZDUS in informacijskega centra CNVOS, po katerem bi se oprostilo uporabe davčnih blagajn društva z manj kot 10.000 evri letnega prihodka ter društva z manj kot 20.000 evrov prihodka, ki imajo status delovanja v javnem interesu. »DeSUS podpira določene izjeme, zlasti za nekatera društva, ki jim davčne blagajne močno otežujejo poslovanje,« je dejal Erjavec.
Izhodišče zakona je, da ne sme biti izjem
Nevladne organizacije in društva že vse od priprave zakona sicer opozarjajo, da gre za izrazito nesorazmeren ukrep, ki jim nalaga dodatno delo in stroške, medtem ko država od njega nima kakšne posebne koristi. Na finančnem ministrstvu pa pojasnjujejo, da je bilo v javni razpravi ob pripravi zakona izrecno izpostavljeno izhodišče, da se z davčnimi blagajnami zajame čim širši krog zavezancev. Ob tem opozarjajo, da zavezanci z manjšim obsegom prometa praviloma pogosteje poslujejo z gotovino in so kot taki »bistveni naslovniki obveznosti davčnega potrjevanja računov«. Sicer pa zakon, kot dodajajo, omogoča dveletno prehodno obdobje, v katerem lahko zavezanci izdajajo račune tudi prek vezane knjige računov, ob tem pa je tistim, ki izdajo manjše število računov, trajno omogočena tudi izdaja računov z uporabo brezplačne »mini davčne blagajne« na portalu eDavki.
Prve ocene učinkov bodo možne šele maja
Da davčne blagajne ne bi bile obvezne za prostovoljna gasilska društva ter za zavezance z do 50.000 evrov letnega obdavčljivega prometa, je skušala uzakoniti že stranka NSi. A je državni zbor nedavno ocenil, da njen predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Večina poslancev, tako koalicije kot opozicije, je soglašala z vlado, da je treba pred morebitnimi spremembami počakati na celovito analizo sistema davčnih blagajn, ki pa bo mogoča šele prihodnje leto. Opozorili so tudi, da je predlagani prag v višini 50.000 evrov preširok in bi zajel več kot polovico zavezancev. S tem pa bi namen zakona močno razvodenel.
Na eni od prihodnjih sej pa bodo poslanci obravnavali tudi predlog novele zakona, ki ga je vložila poslanska skupina SDS. Predlaga kar ukinitev davčnih blagajn, finančnemu ministrstvu pa nalaga, da povrne vse stroške, ki so jih z njimi imeli zavezanci. SDS opozarja, da davčne blagajne ne rešujejo problema sive ekonomije in dela na črno. Zaradi visokih stroškov je zavezancev manj, kot je načrtovala vlada, ob tem pa številni opuščajo svojo dejavnost oziroma jo selijo v tujino. Posledično v proračun pride manj davkov, v zdravstveno in pokojninsko blagajno pa se nateče manj prispevkov. Na ministrstvu za finance ocenjujejo, da predlog SDS ne temelji na celovitih analizah. Prve bodo mogoče maja, celovita analiza učinkov uvedbe davčnega potrjevanja računov pa šele leta 2017, ko bodo oddani vsi obračuni iz DDV, davka od dohodka pravnih oseb in davka od dohodka iz dejavnosti.
Igor Dernovšek
