Na posvetu Kaj lahko storijo mladinske organizacije za zdravje mladih so Pri Mladinskem svetu Slovenije predstavili izsledke raziskav, opravljenih v sklopu izvajanja projekta Za zdravje mladih, o vlogi mladinskih organizacij oziroma mladinskega sektorja pri promociji zdravega življenjskega sloga med mladimi. Udeleženci posveta so pripravili konkretna priporočila za spodbujanje zdravega življenjskega sloga med mladimi.
Raziskave so pokazale, da se predstavniki mladinskih organizacij, ki so sodelovali pri intervjujih, zavedajo pomena krepitve zdravja in zdravega življenjskega sloga. V splošnem menijo, da je to pomembno področje, ki bi mu bilo treba posvečati več pozornosti, vendar se to v manjši meri odraža v konkretnih aktivnostih mladinskih organizacij.
»Mladinske organizacije imajo po večini pozitivne vplive na duševno in fizično zdravje mladih, ne smemo pa pozabiti tudi na negativne.« je poudarila ena od avtoric raziskave Daša Kokole iz Brez izgovora Slovenija. Izpostavila je tematiko pretiranega uživanja alkohola na dejavnostih, ki jih izvajajo mladinske organizacije, in možen negativen vpliv vrstniškega pritiska. Kot drug možen negativen vpliv so izpostavili izgorelost, tako prostovoljcev v mladinskih organizacijah kot zaposlenih.
Dr. Metka Kuhar s fakultete za socialno delo, avtorica raziskave Mladinsko delo in promocija zdravega življenjskega sloga, se je dotaknila pretirane obsedenosti z zdravjem, ki ga nekateri vidijo kot ideološki konstrukt. Kot primere takšnega vedenja je izpostavila »zdravizem« in ortoreksijo.
Raziskavi, ki sta jih predstavili dr. Metka Kuhar in Daša Kokole, prinašata pomembne ugotovitve in podatke, na podlagi katerih bodo zasnovane aktivnosti socialnega marketinga na področju promocije zdravja. Dr. Tanja Kamin s fakultete za družbene vede je poudarila, da socialni marketing ni samo informiranje in ozaveščanje o posledicah na primer pitja alkohola, temveč je to pristop, usmerjen v spreminjanje vedenj.
S svojimi predlogi za vzpostavitev boljšega podpornega okolja za spodbujanje zdravega življenjskega sloga so pripomogli tudi udeleženci posveta, ki so po zaključenem delu v manjših skupinah zbranim predstavili svoje ugotovitve. Eno izmed ključnih priporočil je bilo zagotavljanje dolgoročnega financiranja večjih in bolj celostnih projektov, poudarili pa so tudi, da je potreben preskok v miselnosti mladih, ki vrednoto zdravja po pomembnosti postavljajo v poznejša življenjska obdobja.
Projekt Za zdravje mladih financira Norveški finančni mehanizem. V projektu sodelujejo Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov, Brez izgovora Slovenija, Zveza tabornikov Slovenije, Mladinski svet Slovenije, Nacionalni inštitut za javno zdravje in RTV Slovenija. Projekt s svojimi aktivnostmi nagovarja tako splošno populacijo mladih kot tudi mladinske organizacije in njihove člane, ki imajo lahko še kako pomemben vpliv na osebnostno rast, duševno in fizično zdravje mladih, so sporočili iz Mladinskega sveta Slovenije.
