»Slovenska glasba je eden izmed najbolj razširjenih atributov slovenske kulture, zato potrebuje našo podporo in zaščito,« so iz največje vladne stranke SMC sporočili v torek, ko je državni zbor z 58 glasovi potrdil novo koalicijsko dopolnilo na medijski zakon, po katerem bodo morali radijski programi najmanj 60 odstotkov že doslej določene kvote slovenske glasbe predvajati v dnevnem času med 6. in 19. uro. Noveli zakona se torej danes v parlamentu obeta široka podpora, ni pa izključeno, da bodo lastniki nekaterih radijskih programov zahtevali ustavno presojo zakona. Da bi pri tako natančnem določanju kvot lahko šlo za poseg v svobodo izražanja (39. člen ustave) in svobodno gospodarsko pobudo (74. člen), opozarjajo tudi nekateri pravniki.
So kriteriji in pogoji sploh razumni?
»Nedvomno gre za očiten poseg v pravici iz 39. in 74. člena ustave. A ne gre samo za to oziroma ne gre samo za poseg v polje ustavnih pravic in svoboščin glasbenih avtorjev, urednikov, lastnikov radijskih hiš in drugih akterjev na področju glasbene industrije. Gre tudi za trk z javnim interesom, torej interesom javnosti, poslušalstva,« je prepričan ustavni pravnik AndražTeršek.
Prav ta javni interes državljanov je po Terškovih besedah v jedru svobode medijev in javnega komuniciranja kot elementov ustavne pravice do svobodnega izražanja. »In ta javni interes vsebinsko polni koncept kakovostnega in raznovrstnega programa. Glasba je njegov sestavni del. Ta interes je sestavljen tako iz legitimnega pričakovanja, da bo slovenska glasba predvajana, kot enakega pričakovanja, da je ne bo preveč in da ne bo enolična ali zanič. Takega vprašanja, ki na tej točki preide v pravno vprašanje, ni mogoče reševati drugače kot z razumno politično presojo,« poudarja Teršek.
Ali so torej zakonsko določeni kriteriji in pogoji glede predvajanja slovenske glasbe razumni? Da zakonodajalec ob pripravi novele zakona tega ni analitično in prepričljivo dokazal, je že ob prvotnih in ohlapnejših kriterijih za kvote opozorila zakonodajnopravno služba državnega zbora, ki je v svojem mnenju prav tako omenjala avtonomijo uredništev, svobodo izražanja in svobodno gospodarsko pobudo. Po Terškovem mnenju lahko zato radijske postaje »dokazujejo in tudi dokažejo interes« za ustavno presojo medijskega zakona, pri čemer jim ni treba najprej kršiti novih kriterijev oziroma prejeti globe. »Lahko dokazujejo neposreden poseg v njihovo dejavnost in smoter te dejavnosti, s hkratnim dokazovanjem pomembne škode kot posledice zakonske ureditve,« dodaja Teršek.
»Svobodo izražanja imajo ne le posamezniki, ampak tudi mediji«
Na drugi strani pa bo moralo ministrstvo za kulturo po mnenju pravnika Jurija Toplaka pojasniti, »kako je lahko taka omejitev, ki je doslej nismo imeli, nujna«. »Doslej tega še ni storilo. Ni še navedlo niti enega ustavno sprejemljivega razloga za omejevanje svobode medijev in poslušalcev,« poudarja Toplak. Že slišan argument, da država lahko predpiše tovrstne pogoje, ker podeljuje radijske frekvence kot javno dobrino, po njegovi oceni ne bi prestal ustavne presoje. »Po evropski konvenciji o človekovih pravicah imamo poslušalci pravico sprejemati ideje in sporočila brez vmešavanja javne oblasti, vsaka omejitev pa je dovoljena le, če je nujna. Pravni interes za vložitev pobude ustavnemu sodišču imajo radijske postaje, uredniki in poslušalci. Svobodo izražanja imajo ne le posamezniki, ampak tudi mediji,« dodaja Toplak.
Da radijske postaje resno razmišljajo o ustavni presoji in da se o nadaljnjih korakih dogovarjajo skupaj, sta nam včeraj potrdila tako lastnik radijske mreže Infonet Leo Oblak kot direktor radia Center Aleksander Žist. »Radiem in urednikom bo odvzeta svoboda, da sami odločajo o glasbi. Po trenutnem predlogu noben radio ne bi smel imeti med 6. in 18. uro samo govornega programa. Take ureditve ne pozna nobena država na svetu,« je kritičen Oblak. »Kvote so nerodno predpisane, še posebno za radijske postaje, kakršna je Rock radio, ki predvajajo zgolj določeno zvrst glasbe. Če kdo misli, da bo s kvotami spodbudil kakovostno domačo produkcijo, se moti,« pa opozarja Žist. Da je kratkovidnost zameglila dejstvo, da zaradi take regulacije v Sloveniji ne morejo zaživeti specializirane radijske postaje z zvrstnimi glasbenimi formati, je včeraj v odmevnem zapisu opozoril tudi urednik z Vala 202 Andrej Karoli.
Komentara 16
