Na javni razpis ministrstva za obrambo za nakup brezpilotnih letal razreda mini je prispelo pet ponudb, odpiranje je v prostorih direktorata za logistiko potekalo včeraj. Najnižja je bila ponudba skupine hrvaških ponudnikov Teamnet Croatia, ki bi komplet treh malih dronov, osnovnih rezervnih delov, navigacije in usposabljanja prodali za dobrih 400.000 evrov (vse cene so brez DDV).
Po dostopnih podatkih gre za računalniško podjetje, letala katerega proizvajalca so ponudili, pa ni znano. Na javnem odpiranju njihovih predstavnikov ni bilo. 437.500 evrov je bila ponudba slovenskega zastopnika za izraelske brezpilotnike micos, štiri tisoč evrov več pa zahteva ajdovsko podjetje C-Astral, ki razvija in izdeluje lastna brezpilotna letala, doslej pa mu je na mednarodnem trgu uspelo prodati že okoli 80 takih letal, tako za obrambne kot tudi druge namene. Izraelski Aeronautics, ki izdeluje tudi velike in v javnosti bolj znane, a tudi zelo sporne brezpilotnike, bi mini drone Sloveniji dobavil za 530.000 evrov, daleč najvišja pa je bila ponudba Airbusove hčerinske družbe Survey Copter, ki je znašala 1,124 milijona evrov.
Že junija testiranje ponujenega
Trg malih brezpilotnih letal (premer kril je okoli dva metra in pol, letalo pa je dolgo kak meter) je izjemno velik, konkurenca pa huda, tako da ministrstvo za obrambo ne bi smelo imeti težav pri morebitnih dodatnih nižanjih cene s pogajanji. Včerajšnje odpiranje ponudb je bilo namreč šele prvi korak k morebitnemu nakupu brezpilotnih letal razreda mini. Na ministrstvu bodo zdaj vse prispele vloge pregledali in ocenili, ali ponudbe izpolnjujejo zahtevane tehnične kriterije. Nato bodo ponudnike povabili k predstavitvi njihovih letal v praksi, z drugimi besedami, na naših tleh bo potekalo testiranje ponujenih brezpilotnih letal. To naj bi bilo že konec junija. Šele nato se bo država odločila za morebiten nakup, a prej kot prihodnje leto zagotovo ne, navsezadnje v proračunu za kaj takega (še) ni denarja. Sprva bi kupili zgolj en komplet – tri letala, navigacijo in rezervne dele ter tečaj usposabljanja upravljalcev, šele nato skupno največ štiri komplete, torej 12 brezpilotnih letal. A je za uresničitev tega glede na obrambni proračun, v katerem sta za investicije namenjena le okoli dva odstotka vsega denarja, kaj malo možnosti. Za zdaj je torej realen kvečjemu nakup enega kompleta.
Postopek le učna ura za ministrstvo
Glede na res velik trg tovrstnih letal in to, da je bil razpis mednarodni, bi pričakovali še več ponudb. A tokrat je šlo, kot so ugotavljali tudi ponudniki na javnem odpiranju, šele za tipanje. Ponudniki bodo odgovorne na ministrstvu in v slovenski vojski prek teh ponudb in testiranj šele podučili, kaj sploh kupujejo oziroma kaj država sploh potrebuje.
Nakup brezpilotnih letal je sicer opredelil že srednjeročni obrambni načrt, ki ga je vlada sprejela pred dvema letoma, ko je bil obrambni minister še Aleš Hojs, na čelu generalštaba Slovenske vojske pa Dobran Božič. Javni razpis pa so pripravili v času ministrovanja Janka Vebra. Na ministrstvu so tako v začetku letošnjega leta pojasnjevali, da bo komplet brezpilotnih letal namenjen »opazovanju prostora na taktični ravni, in sicer z namenom zagotavljanja zaščite sil pri izvajanju nalog na misijah«. Po domače povedano, tri mala brezpilotna letala naj bi varovala naše vojake, ko bodo izvajali svoje naloge, denimo na Kosovu. Bolj verjetna je uporaba teh naprav v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, saj bodo ob naravnih ujmah ali pri iskanju pogrešanih omogočale pregled nad manj dostopnimi predeli. Prav uporabo v sistemu zaščite in reševanja so na ministrstvu še posebej poudarjali, češ da je velika prednost brezpilotnih letal v tem, da na njih ni posadke, zato se nevarnostim v okolju ne izpostavlja nihče. Med bistvenimi prednostmi so na ministrstvu izpostavili tudi nizke stroške usposabljanja in vzdrževanja.
Po drugi strani pa je bilo zadnje mesece v javnosti slišati tudi očitke o »dragih in neuporabnih igračkah« za sicer vse slabše opremljene ter kadrovsko in plačno podhranjene slovenske vojake. Slovenska vojska bo letos sicer zamenjala vsaj del precej iztrošenega voznega parka. Na javnem razpisu so izbrali Renault Nissan Slovenija za dobavo 180 Renaultovih meganov, Avtotehno VIS pa za 12 Oplovih insignij ter 25 Citroenovih berlingov. Ministrstvo bo za avtomobile spodnjega razreda z vključenim davkom odštelo okoli 2,5 milijona, za insignie okoli 200.000, za berlinge pa okoli 365.000 evrov. A vseh vozil zagotovo še ne bodo kupili letos, pač pa postopoma glede na razpoložljiv denar. Poleg tega pa ni nujno, da se bodo načrtovani nakupi – med njimi so poleg brezpilotnih letal tudi minometne mine, ročno protioklepno orožje, terenska vozila in oprema za odstranjevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev – uresničili.
