Nekdanji predsednik uprave Luke Koper in dolgoletni vidni član SDS Robert Časar, ki ga v slovenskih zaporih od marca lani čakajo, da odsluži zaporno kazen petih let in devetih mesecev, je trenutno pridržan v Parizu. Skrival se je v Dominikanski republiki, kjer je že konec leta 2013 prijavil začasno prebivališče. V špansko govoreči karibski državi z nacionalnim geslom »Bog, domovina, svoboda« so mu policisti po vztrajnem posredovanju Interpolove centrale v Lyonu le odvzeli svobodo in ga izgnali iz države. Po pristanku v Parizu so ga na tamkajšnjem letališču aretirali francoski varnostni organi, na podlagi evropskega pripornega naloga pa zdaj čaka na izročitev Sloveniji.
Medla odzivnost Dominikanske republike
Slovenski policisti so že aprila lani v nacionalni urad Interpola v dominikanski prestolnici Santo Domingo poslali dopis z vprašanji, ali se Časar skriva v njihovi državi. Odgovora niso dobili, sledilo pa je še več neodgovorjenih dopisov. Zato je posredoval tudi generalni sekretariat Interpola v Lyonu, februarja letos pa so v Sloveniji prejeli odgovor, da je Časar v Dominikansko republiko priletel že konec leta 2013 in se s hrvaškim potnim listom prijavil v njihovem glavnem mestu. Konec februarja so ga dominikanski policisti aretirali in sprožili postopek izgona.
Kot je včeraj pojasnil direktor kriminalistov v generalni policijski upravi Branko Japelj, Slovenija z Dominikansko republiko nima podpisanega bilateralnega sporazuma o izročanju iskanih oseb, tako da neposredna izročitev ni bila mogoča. Ker so ga po izgonu v ponedeljek aretirali francoski policisti (na podlagi evropskega pripornega naloga), Japelj nadaljnjih zapletov z izročanjem ne pričakuje. Čeprav je Časar tudi hrvaški državljan, je praksa izročanja na podlagi evropskega pripornega naloga namreč že dovolj trdna. Sloveniji naj bi ga tako izročili v 10 do 60 dneh.
Kriminalisti so včeraj razkrili, da je Časar v Dominikansko republiko poletel prek Rusije in Paname. Za zdaj ni znano, ali je morda uporabljal tudi ponarejene dokumente, po neuradnih informacijah pa naj bi v Santo Domingu celo registriral svoje podjetje. Preiskava je potrdila informacije, da se je Časar na beg odpravil, še preden so ga začeli v Sloveniji sploh iskati, v Dominikansko republiko pa so mu sledili tudi najožji družinski člani, ki po neuradnih informacijah za zdaj še ostajajo na drugi strani Atlantskega oceana.
Slovenski policisti so pri iskanju Časarja, ki je prek pooblaščenke med begom celo legaliziral črno gradnjo, sicer sodelovali s 30 državami z vsega sveta. Poslali so jim preko 260 različnih zaprosil. Denarne nagrade za koristne informacije niso podelili, saj so od občanov prejeli le takšne podatke, ki so jih sami že imeli. Prvi koprski kriminalist Dean Jurič je včeraj pojasnil, da so preiskovali tudi sum pomoči pri begu, vendar pa ta preiskava ni potrdila sumov.
Z begom zapravil ugodnosti
Ker beg ni kazniv, Časarju ne grozi podaljšanje kazni, si je pa z njim za dlje časa ukinil morebitne ugodnosti, do katerih bi bil sicer upravičen v zaporu, in bo najverjetneje bistveno dlje (če ne celo vso kazen) prebil v najstrožjem – zaprtem oddelku zapora.
Tja bo moral zaradi spornih poslov v Luki Koper, saj je pravnomočno obsojen zaradi zlorabe položaja in nedovoljenega sprejemanja daril. Glavni akter spornih poslov je bil nekdanji poslanec Srečko Prijatelj, ki je Časarja in Marjana Mikuža povabil v sumljive nepremičninske posle. V preprodaji zemljišč na Orleški gmajni in poslovnega objekta Luna v Sežani je Mikuž Časarju izročil 86.000 evrov (Prijatelju pa 245.000 evrov). Časar je moral na sojenje tudi zaradi domnevno spornih poslov s hčerinskima družbama Luke Koper v Romuniji, vendar je bil v tej zadevi oproščen.
Prav tako ga čaka še več kazenskih sojenj, tudi zaradi domnevno fiktivnega najema varnostne službe, čiščenja zasebnih oblek na stroške podjetja ter spornega posla s podjetjem Grafist. Koprski tožilci so do sedaj zoper Časarja vložili pet obtožnic in dve zahtevi za sodno preiskavo. Vodstvo Luke Koper je med tem na sodišču doseglo, da morata Časar in Aldo Babič Luki vrniti 680.000 evrov, odprtih pa je še nekaj več milijonov evrov težkih civilnih tožb.
Peter Lovšin
