V Azerbajdžanu. Tam sem spoznal veliko ljudi, medtem ko v Kuvajtu nisem bil dolgo časa. V Kuvajtu sem imel probleme. Ni bilo tako, kot smo se domenili.
Kaj se je dogajalo v Kuvajtu?Obljubljali so mi nekatere stvari. Ko sem prišel tja, pa je bilo precej drugače. Ne bi mogel reči, da je šlo za profesionalen odnos. Zunaj igrišča marsikaj ni delovalo. Izkušnja ni bila dobra, a je bila poučna.
Kakšen nogomet igrajo v Kuvajtu?Igrajo malo nor nogomet. Vse se dogaja hitro, vsak po svoje teče v napad in obrambo, taktike ni. Ni veliko podaj, ampak vse temelji na hitremu teku. Ni lepega nogometa.
Povejte kaj o Azerbajdžanu. Znano je, da predsednik Ilham Alijev gradi bleščeče stavbe in krši človekove pravice.Tam sem bil tri leta, v tem času sem videl veliko sprememb. Naredil je vse na novo. V Bakuju je vse na novo zgrajeno. A ko se z avtom pelješ dvajset minut iz glavnega mesta, ne vidiš lepih stvari. Revščino. Tam nimajo ničesar. Tisti, ki imajo veliko denarja, imajo veliko moč in se na druge ne ozirajo. Kar ti rečejo, morajo ostali sprejeti.
Bi lahko rekli, da ste zdaj doma?Ja. Počutim se kot doma in sem vesel. Ko sem šel v Azerbajdžan in Kuvajt, sem se počutil kot tujec. Zdaj, ko sem se vrnil v Slovenijo, se ne počutim kot tujec.
Kaj se je, od kar vas ni bilo v Sloveniji, spremenilo?Skoraj nič. Vsakih šest mesecev sem prišel v Slovenijo na počitnice, večkrat sem bil v Domžalah kot v Braziliji.
Kaj se je spremenilo v domžalskem klubu?Rekel bi, da je šlo na bolje. Že prej je bil klub dobro organiziran. Zdaj se mi zdi, da je še bolje. Za igralce je bolje poskrbljeno. Igralci imamo vse, ni nam potrebno razmišljati o drugem kot o igri.
Z Luko Elsnerjem sta v istem obdobju prišla v Domžale in bila vrsto let soigralca. Zdaj je on vaš trener. Je to nenavadno?V Domžale je prišel dva meseca pred menoj. Imela sva dober odnos, dobro sva sodelovala na igrišču, zasebno pa sva bila prijatelja. Zdaj je malo drugače. Ker je on trener in jaz igralec, moram to spoštovati in normalno je, da se ne druživa toliko, kolikor sva se prej. Ampak dobro me pozna, prav tako jaz njega, kar je za Domžale le dobro.
Kakšen trener je Elsner?Rekel bi, da ima znanje. To je pokazal že z rezultati. V kratkem času je naredil veliko svari. Z leti ga bo nogometni svet še bolj spoznal. S takim načinom dela bo le še napredoval.
Toda na tekmi z Rudarjem smo pogrešali več dobre igre.Škoda. Domžale so imele vse v svojih rokah, da bi lahko zmagale. Rudar ni igral preveč dobro. Če bi Domžale malo bolj pritisnile, bi se volja po zmagi še okrepila, in v tem primeru bi verjetno zmagali. Na prvi tekmi po premoru je vedno nekaj negotovosti, saj ne veš točno, kako si pripravljen in kako je pripravljen tekmec. Na naslednjih tekmah bo bolje.
Kako ste pripravljeni?Težko je reči, v kakšni kondiciji sem. Seveda bi rad igral, ampak to je odvisno od trenerja in od tega, kdaj bo urejena dokumentacija. Štiri mesece nisem odigral nobene tekme. Ampak zdaj imam že toliko izkušenj, da lahko hitro ujamem optimalno pripravljenost.
Pravite, da se v Sloveniji počutite kot doma, ampak slovenskega državljanstva pa še nimate. Kako to?Vsi mislijo, da imam slovensko državljanstvo, saj sem pred desetimi leti prišel v Slovenijo, tukaj imam ženo in otroke. Rad bi ga imel, kajti tu je moj drugi, če ne prvi dom. Toda po drugi strani se nočem odpovedati brazilskemu državljanstvu. Tudi v Braziliji se počutim kot doma. Najraje bi imel dva potna lista, a to ne gre.
Čigava ideja je bila, da se vrnete v Domžale?Čakal sem na dogovor s klubi zunaj Slovenije. Pogovarjal sem se tudi z Domžalami, ki pa so že imele precej tujcev v ekipi. Tako smo čakali. Ko so bili na pripravah v Turčiji, so me poklicali in vprašali, ali sem že našel klub. Povedal sem, da ne in v minuti sva se s športnim direktorjem Matejem Oražmom dogovorila za sodelovanje. Naslednji dan sem šel že v Turčijo.
