Namesto lososa se lahko uporabi kakšna druga vrsta rib, a poznavalci trdijo, da je pravi gravlaks le iz lososa. Navsezadnje to pove tudi ime jedi: laks pomeni losos, grav pa pomeni zakopan.
To ime tudi pomeni, da so včasih, torej v srednjem veku, lososa z začimbami zakopali v zemljo, da je fermentiral, in ga na tak način konzervirali. Tak losos je imel močan okus. V 18. stoletju je britanski trgovec zapisal, da so Švedinje lepe, a smrdijo, ker jedo čudne surove ribe.
Gravlaks naj bi nastal na severu Švedske v 14. stoletju. Leta 1637 je francoski pisec Aubry du Maurier opisal, da je pri državniku, ki ga je obiskal na Švedskem, jedel na tanko narezane kose lososa, ki jih je pomakal v mešanico olja, kisa in popra. Francoski gosti si niso drznili pokusiti surove ribe močnega vonja.
V sodobnem času gravlaks nima več tako močnega okusa, zaradi začimb nima niti okusa po ribah. Zato je vse bolj priljubljen tudi zunaj Skandinavije. Lahko ga pripravimo doma ali pa ga kupimo v skandinavski trgovini, denimo v Ikei.
