Slovenski hokej na ledu je v resnih težavah. Klubi so obubožani in razmišljajo, da bi zaradi nezmožnosti finančnega poslovanja naredili nov korak nazaj. Profesionalizem na klubski sceni je že zdaj skorajda izginil, kar se pozna na mizerni obiskanosti tekem in nevarnem osipu mladih igralcev. Hokej glede na površno zanimanje javnosti in vse slabšo kvaliteto izgublja status nacionalnega športa, ki ga je imel vrsto desetletij. Ljubitelji te panoge edino pravo uteho najdejo v članski reprezentanci, ki piše zgodovino zaradi najuspešnejše generacije doslej, ob zamenjavi rodu pa hokeju že v nekaj letih grozi največji padec v zgodovini te panoge.
Jesenice še naprej daleč od stare slave, Olimpija razmišlja o prisilni poravnavi
Od neslavnega propada najtrofejnejše slovenske hokejske blagovne znamke HK Acroni Jesenice je minilo že poltretje leto. Jeseničani v tem temačnem obdobju hokejske zgodovine niso izgubili le stika z edino primerno konkurenco v regiji, ampak so bile razsežnosti mnogo večje. Jesenice so tudi v Avstriji postale sinonim za neurejeno in konfliktno okolje, zato se nekateri vodilni menedžerji še danes načrtno izogibajo dvorane Podmežakla, kjer so zrasli številni vrhunski hokejisti. Na Jesenicah je še vedno dolga vrsta upnikov, ki svojega denarja verjetno ne bodo nikdar videli. Realnost Jesenic je v tem trenutku daleč od nekdanje slave, nič pa ne kaže, da bi se v železarskem mestu kmalu spet lahko ustavilo mikavno tekmovanje EBEL, ki med drugim prinaša kakovostne treninge in tekme, povečano medijsko zanimanje in dodatne sponzorske vložke.
Nestabilne razmere vladajo tudi v Olimpiji, ki se spopada z izvršbami in dolgovi iz preteklosti. Klub se vrti v začaranem krogu in je postal ujetnik direktorja Matjaža Seklja, ki na stolčku sedi že dvajset let. Od preživetja Olimpije je odvisna tudi Sekljeva osebna eksistenca, saj bi v primeru propada kluba lahko izgubil hišo v Notranjih Goricah, ki naj bi jo po naših virih zastavil za najem klubskih kreditov, sodni izvršitelj pa mu je že pred letom dni in pol zaradi dolga do Nove ljubljanske banke zarubil nekatere osebne predmete. Da tivolski direktor sporno posluje, znajo povedati nekdanji igralci in trenerji, ki so iz Ljubljane praviloma odhajali razočarani in opeharjeni. Olimpija je ekonomsko tako šibka, da igralcem vsako sezono zamujajo plače, kar kaže na nezmožnost sprotnega financiranja. Povrhu se klub zlepa ne more otresti bremen iz preteklosti, kar mu v hokejskih krogih slabi že tako majav ugled.
A po naših zanesljivih informacijah se po koncu sezone v EBEL vendarle obeta pomemben poseg v delovanje kluba, saj obstaja realna možnost, da bi se vodstvo Olimpije na skupščini odločilo za prisilno poravnavo. Uporaba tovrstnega instrumenta v slovenskem športu ni novost, vsekakor pa nosi povečano stopnjo tveganja. Če se upniki ne bi strinjali s poravnavo, bi lahko sledil stečajni postopek. Od tega, ali bo v klubu dovolj interesa za potrditev prisilne poravnave, bo odvisno tudi nadaljnje sodelovanje predsednika Marka Popoviča v Olimpiji. Ne gre prezreti, da je Popovič zgolj v pol leta, odkar je nastopil funkcijo, na ravni pridobivanja sponzorjev, komunikacije s slačilnico in sploh odločanja o vitalnih zadevah kluba postal ena ključnih figur v Tivoliju, zato bi njegov morebiten odhod Olimpijo pahnil v nove težave. Dodajmo, da je ljubljanski kolektiv idejo o prisilni poravnavi že predstavil vodilnim v EBEL, ki so klubu svetovali, naj o tako pomembnih odločitvah glasuje šele po koncu zime.
Slovenski klubi pred izstopom iz INL
Vse kaže, da bo Olimpija v prihodnji sezoni ostala edini slovenski predstavnik v EBEL, medtem ko naj bi se razmere pri drugih klubih bistveno spremenile. V Avstriji že razmišljajo, da bi osvežili format drugoligaškega tekmovanja. Obstaja celo možnost, da bi organizacijsko strukturo INL prevzel kar EBEL in skušal poskrbeti za zanimivejše in bolj konkurenčno tekmovanje z nekaterimi novimi klubi predvsem iz Italije. Glede na zadnji sestanek med Hokejsko zvezo Slovenije in klubi prejšnji četrtek pa je pravzaprav že jasno, da se večina slovenskih kolektivov zaradi finančnih težav zavzema za izstop iz tega regijskega tekmovanja, ki slovenskemu hokeju doslej ni prinesel izboljšav. Med klubi nastaja vse večji konsenz po sodelovanju zgolj v državnem prvenstvu, kar bi pomenilo izdaten odmik od mednarodne konkurence. V tem primeru bi se baza igralcev bržkone še bolj skrčila, hokej pa bi se še bolj približal ljubiteljski ravni.
Hokejska zveza pod vodstvom Matjaža Rakovca kljub številčni zasedbi v pisarni za nastali položaj ne pozna rešitev. Doslej je klubom predlagala zgolj nastopanje v INL, kjer večina ni bila sposobna plačati niti stroškov za sodnike, pri organizaciji domačih tekem pa so zaradi slabega obiska pridelovali izgubo. Maribor, ki je dolga leta veljal za tretjo razvojno hokejsko os v državi, je denimo že lani spoznal, da ni sposoben nastopanja v INL, zato je v tej sezoni s peščico najstnikov odigral le nekaj nekonkurenčnih tekem v domači ligi. Ker se je strukturna piramida v domačem hokeju zamajala pri temeljih, bo okrevanje dolgotrajno. Namesto da bi politika hokejske zveze temeljila na resni strateški viziji za daljše časovno obdobje, se vsako sezono lotevajo spreminjanja tekmovalnega sistema. Da Slovenija izgublja suverenost in pravico do soodločanja na klubskem področju, se kaže v tem, da pravila igre tako v EBEL kot INL diktirajo le avstrijski funkcionarji. To se je nazadnje potrdilo na primeru Slavije, ki ni odpotovala na gostovanje v Kitzbühel, potem ko so iz Avstrije mimo posvetovanja z Ljubljano poslali sporen dekret o spremembi termina tekme.
Upad kakovosti pri mlajših selekcijah je v zadnjih letih močno opazen pri rezultatih reprezentančnih vrst do 18 in 20 let, ki sta se oddaljili od moštev, s katerimi že vrsto let enakovredno tekmujejo člani. Mladinska reprezentanca je pred mesecem dni izpadla celo v tretjo ligo, kar med drugim razkriva, da je pri ukvarjanju z mladimi igralci premalo sistematičnega dela. Trend gre v negativno smer, saj se vse več mladih odmika od igranja hokeja, s čimer Slovenija izgublja dragoceni potencial. Zanimivo bo opazovati, kako se bo hokejska zveza odločila glede statusa reprezentančnega selektorja do 20 let Gorazda Drinovca in njegovega pomočnika Gorazda Reklja (medklic: zaradi redkobesednosti se ga je med igralci prijel pomenljiv vzdevek Tihonov), ki sta bila deležna številnih kritik za vodenje zadnje neuspešne akcije v Italiji. Hokejska zveza je pojasnila, da bo oceno njunega dela podal strokovni svet, ki ga sicer vodi Drinovec, Rekelj pa je sekretar tega organa, zato bi se morala omenjena v izogib navzkrižju interesov izločiti iz odločanja. Ob vsem tem se je smiselno vprašati, ali mlade hokejiste tudi na klubskem področju vodijo primerno usposobljeni trenerji. Na nedavni tekmi dečkov med Slavijo in Jesenicami je gorenjski trener Gaber Glavič denimo javno razlagal celo o tem, da so si v Zalogu privoščili sramoto, tako močna vrednostna sodba pa je glede na starostno kategorijo tekmovanja neprimerna in skrajno nenavadna.
Na Dunaju velesili, v Ljubljani pa...
Po koncu klubske sezone bodo oči javnosti uprte v člansko reprezentanco, ki bo nastopala na šampionatu skupine A na Češkem. Glede na vse okoliščine bo izbrana vrsta nosila breme obstanka med elito, kar ji pod vodstvom selektorja Matjaža Kopitarja doslej še ni uspelo. Zveza bi morala poskrbeti, da bo imelo moštvo vse pogoje za optimalno pripravo na veliko tekmovanje, vštevši izbor primernih nasprotnikov na prijateljskih tekmah. Očitno se bo Slovenija pred odhodom v Ostravo pomerila zgolj z nižje postavljenimi Japonsko, Madžarsko in Avstrijo, kar kaže na slabo diplomatsko povezavo hokejske zveze z drugimi organizacijami iz višjega hokejskega razreda. Hokejska zveza je sicer sporočila, da se dogovarja z nekaterimi kakovostnimi tekmeci, a dokončnega dogovora še ni, medtem pa so Avstrijci že potrdili prihod svetovnih velesil Kanade in ZDA na Dunaj.
