Če bi imeli samo eno zmago več, bi bil zadovoljen. Imeli smo neverjetno veliko težav s poškodbami. Sploh v prvem delu sezone, ko sem imel samo po šest igralcev na treningu. Zadnja tri gostovanja pa smo izgubili vsakič za le točko, ki bi jih morali dobiti. Vsak tak poraz te razočara, toda liga je zares močna. Kar naenkrat se je izkazalo, da je naš proračun eden najmanjših, nasprotniki pa še kar kupujejo igralce. Vsi se borijo in bi radi naredili rezultat, zato vlagajo velike denarje. To pa seveda za nas ne sme biti izgovor. Enostavno nam manjka ena zmaga, da bi imeli namesto šestih zmag in devetih porazov sedem zmag in osem porazov. To bi me, v narekovajih, glede na vse okoliščine zadovoljilo. Pomeni pa ena zmaga v tako močnem tekmovanju ogromno. Lahko te pripelje v končnico, v nasprotnem primeru pa te pahne v boj za obstanek.
Kaj se je zalomilo po zmagah v uvodnih krogih proti Anadolu Efesu in Fenerbahčeju?Vedel sem, toliko časa sem namreč že v košarki, da nam bosta ti dve zmagi prinesli več slabega kot dobrega. Ekipa je nova, nimamo veliko navijačev in tradicije, zato pri sodnikih nimamo ugleda. Ti dve zmagi sta prebudili nasprotne ekipe, moje igralce pa sprostile. Če k temu dodamo že omenjene poškodbe in dejstvo, da sem zaradi preostrega ugovarjanja na eni izmed tekem prejel prepoved vodenja ekipe na treh obračunih, je rezultat, kakršen je. Problem je tudi v tem, da ne igramo Evrope. Prvič sem v takšni situaciji kot trener. Nimamo ritma tekem. Igramo na primer v soboto, nato pa šele naslednji ponedeljek, časa vmes pa je enostavno preveč.
Kako to, da se klub ni prijavil v EuroChallenge?Niso nas vzeli, čeprav smo bili lani tretji in so nam obljubljali marsikaj. Poskušali smo priti tudi do posebnega povabila za evropski pokal, a sta romali v roke Olimpije in Bešiktaša, kar je logično. Brez Evrope je kar muka.
Pred kratkim ste v klub pripeljali Jako Lakoviča. Je upravičil pričakovanja?Absolutno. Imeli smo probleme na mestu organizatorja igre, kjer je bil le Earl Calloway, ki pa ne daje tistega, kar bi rad. Igral je preveč. Hvala bogu smo dobili Jako, ki je s svojim odnosom, pristopom in karakterjem spremenil obraz ekipe, s katero nisem bil zadovoljen. Nisem čutil, kako diha, in je znal kontrolirati. Sedaj je to precej lažje. A manjka pika na i, saj bi lahko imeli sedaj šest zaporednih zmag. Igrali smo po 35, 36 zares dobrih minut. Tu je treba omeniti, da v Turčiji v zadnjih treh minutah pustijo zares grobo igro. Gre za vlečenje, udarce in podobne stvari, ki jih sodniki ne sankcionirajo. Moji igralci so premehki, kar je moja napaka, saj sem jih sam izbral. Prevečkrat se zato povlečemo nazaj, kar je težava.
Čutite od vodilnih v klubu še vedno brezpogojno zaupanje?Tri kroge po začetku prvenstva sem prejel ponudbo grškega Olympiacosa, pa me niso spustili. Kar je razumljivo, saj imam pogodbo. Ampak to veliko pove, kako mi zaupajo. Gre za super ljudi. Včasih bi morali biti bolj ostri in agresivni. Igralci čutijo pritisk dejansko samo od mene, kar ni dobro. Manjka tudi pritisk medijev in navijačev.
Prevzeti Olympiacos bi bila za vas velika priložnost. Vam ni žal, da do tega ni prišlo?Morda mi je bilo žal en dan, nato pa se spet poglobiš v svoje težave in delo v klubu. O tem nisem niti veliko razmišljal in o tem nikomur nisem povedal, saj sem na to enostavno pozabil.
Če pri klubskem dogajanju čutite nekoliko grenkobe, pa ste verjetno bolj zadovoljni, ko pogledate skozi oči selektorja. Reprezentanti imajo namreč po večini dobre sezone.Ker ne igramo Evrope, imam več časa, da spremljam igralce in razmišljam o reprezentanci. Strinjam se, da ima kar veliko igralcev dobre sezone in da se ponujajo tudi novi obrazi. Recimo pri Olimpiji odlično igrata Gregor Hrovat in Blaž Mahkovic, tudi Luka Rupnik je sezono začel dobro in se ni dal, čeprav so ga mnogi odpisali. Tudi sam, če sem povsem odkrit. Žal je sedaj poškodovan, a so me njegove predstave razveselile.
Predvsem na centrskem položaju se obeta boljša slika kot na svetovnem prvenstvu. Mirza Begić ima dobro sezono, na igrišča pa se je vrnil tudi Gašper Vidmar.Omenjeni dvojec je že igral v reprezentanci in je zanimiv. Z Gašperjem sva se videla in pogovarjala. Upam, da bo njegovo koleno zdržalo napore. Zanj je zato celo dobro, da ima samo eno tekmo na teden, saj je dejal, da mu koleno še vedno malo zateka. Tudi Mirza ima dobro sezono. Najbolj važno je, da fantje igrajo. Ker to avtomatično pomeni, da ne igrajo slabo, ker če bi, ne bi igrali. (Smeh.) Kot tudi to, da imajo željo po nastopanju v reprezentanci. Siliti nekoga poleti, da pride samo zato, ker mora, ni dobro.
Težko se je izogniti vprašanju okoli Jake Blažiča, ki ga na svetovnem prvenstvu praktično niste uporabljali. Letos ima odlično sezono pri Crveni zvezdi. Gre za tip igralca, ki vam kot trenerju enostavno ne ustreza ali mu boste na naslednji reprezentančni akciji namenili večjo vlogo?Večkrat sem omenil, tudi na strokovnem svetu Košarkarske zveze Slovenije, da sem z Jako zelo zadovoljen. Je pa malo nepredvidljiv igralec, kar v mojem sistemu, v katerem hočem kontrolirati ekipo, ni idealno. To je edini problem in o njem sem se z njim pogovoril. Podobno ima s tem težavo tudi trener Crvene zvezde Radonjić, kar ni skrivnost. Ima pa druge kakovosti. Treba ga je znati vklopiti. Je pa težava v tem, da ko imaš na igrišču brata Dragić, ki imata rada hitrejšo košarko in sta tudi na neki način nepredvidljiva, težko zraven priključiš še Blažiča. V vsakem trenutku namreč rad vem, kaj se bo zgodilo. Tako je pri večini evropskih trenerjev. Toda Jaka je zares odličen fant in pozitivna oseba. Enostavno je konkurenca velika in vedno bo nekdo nezadovoljen.
Kako velika težava je, da Zoran Dragić kot eden nosilcev v reprezentanci pri Phoenix Suns ne igra?V tem ne vidim nobene težave. On je, po domače povedano, pes, ki bo pojedel vse. Če ne bo igral, bo še toliko bolj motiviran v reprezentanci, saj bo hotel dokazati, da si zasluži minute na parketu. Mogoče se celo bojim, da bo preveč motiviran, kot je bil že pred svetovnim prvenstvom, ko se je vračal po poškodbi. Ima neverjetno energijo, zato me zanj ni strah. Sem pa prepričan, da če mu bo trener Jeff Hornacek le ponudil malo priložnosti, da jo bo izkoristil.
Mogoče je slišati, da se je Beno Udrih v zadnjem času precej spremenil in da si znova želi nastopiti za Slovenijo. Je zanj še prostor v reprezentanci pod vašim vodstvom?Bena nikakor nisem prekrižal. Dokler ne bom objavil spiska reprezentantov, so kandidati vsi. In to mislim zelo resno. Tu gre le za državno reprezentanco, zato ni prostora za zamere in revanšizem. Če bo pokazal voljo in energijo ter se znal podrediti kolektivu, potem se lahko pogovarjamo. Z njim pa osebno še nisem govoril.
Največja težava bo znova na poziciji štiri. Načrtujete posebne rešitve?Imamo, kar imamo. Ena od rešitev bi bila naturalizacija, samo potem bi se morali odreči Begiću. Nekaj se bomo že spomnili. Trenerji smo zato, da rešujemo težave, ne da jih delamo. Lani smo poskušali tudi z Dinom Murićem, tu je še Mahkovic, pa Matej Krušič. Sicer so to bolj lažne štirice, ampak vseeno. Seveda pa ne gre pozabiti na Miho Zupana in Jureta Balažiča, ki prav tako igrata zelo dobro.
Veste, kaj se dogaja z Erazmom Lorbkom?Toliko, kot mi pove Domen. Ni še začel trenirati, tako da nanj ne računam.
Slovenska reprezentanca ima v zaledju biser po imenu Luka Dončić. Morda kaj razmišljate, da bi ga že sedaj za krajši čas priključili pripravam?Tu je treba biti pazljiv in fanta ne preobremeniti. Njegova prioriteta so mlajše selekcije. Nisem še resneje razmišljal o njemu. A stvar je potrebna globlje analize. Bomo videli. Vsekakor pa je odlično, da imamo v ozadju znova super talentiranega igralca in da nas za prihodnost reprezentance ne more biti strah. Kar nekaj sinov bivših košarkarjev počasi odrašča. Recimo od Kraljevića, Šiška, Daneua, Macure, pa še nekaj jih je, da ne bom koga izpustil.
Vam spremenjeni sistem evropskega prvenstva bolj ustreza?Mi, saj je bilo prej tekmovanje predolgo in prenaporno. Če je bila prej tekma prvenstva v četrtfinalu, bo sedaj že v osmini finala. Gre za sistem izpadanja, zato se lahko dogodi marsikaj. Obračun v osmini finala bo dal možnost, da se boriš za kolajne in kvalifikacije za olimpijske igre.
Primarni cilj pa bo verjetno premierna uvrstitev na olimpijske igre?Cilji so isti kot vedno, ko sem jaz trener. Se pravi poseči po samem vrhu.
