Napadalca uredništva francoskega satiričnega tednika Charlie Hebdo sta po uboju dvanajsterice ljudi za sabo puščala dokaj prepoznavno sled. V avtomobilu, s katerim sta pobegnila s kraja dogodka in ga kasneje zapustila, sta pustila potni list, ki ju je policiji pomagal identificirati, naslednji dan pa sta oropala bencinsko črpalko in policiji zožila okrožje iskanja. Noč na petek je bila posvečena vprašanjem, v kolikšni meri so francoske varnostne sile nesposobne, da stisnejo v kot dva terorista, skoraj ves včerajšnji dan pa ugibanjem, kako se bo končala njuna obkolitev v manjšem kraju Dammartin-en-Goele kakšnih trideset kilometrov od Pariza, kjer sta v neki tiskarni zadrževala talca. Podrobnosti dnevnega dogajanja, prikrajšanega za neposredni televizijski prenos, ostajajo nekoliko nejasne, posebne enote pa so se v popoldanskih urah odločile za posredovanje.
Pri vpadu na prizorišče niso ničesar prepuščale naključju. Ubežnika so ubili, zajetega talca pa rešili nepoškodovanega. Brata sta se v omenjeno tiskarno zatekla zjutraj, potem ko ju je identificirala ženska, ki sta ji odvzela avtomobil in je o tem obvestila policijo. Slednja se je z njima več ur pogajala, sama pa sta vztrajala, da bosta umrla mučeniške smrti. Posredovanje policije naj bi izzvala sama, v nekaterih medijih pa so ga povezali s sočasno akcijo specialcev v pariški judovski trgovini, kjer je njun domnevni podpornik, 32-letni Amedy Coulibaly, zajel več talcev. Pri njihovem osvobajanju so bili po zadnjih poročilih poleg ugrabitelja ubiti tudi štirje talci.
Zakrknjeni džihadisti
Med lovom na Saida in Cherifa Kouachija so curljali na dan novi podatki o njuni dosedanji radikalizaciji. Ključno vlogo pri tem naj bi odigral islamski pridigar Farid Benyettou, ki že leta pridiga po pariških mošejah in novači džihadiste, z njim pa naj bi bil povezan tudi napadalec na judovsko trgovino.
Na Benyettouja so francoski varnostni organi postali pozorni že pred desetletjem, ko je francoske muslimane pozival, naj se pridružijo uporu proti ameriški invaziji na Irak. Cherifa Kouachija in Benyettouja so leta 2005 aretirali, kasneje pa tudi obsodili. Prvi je v zaporu preživel le nekaj mesecev, Benyettouja pa so izpustili leta 2011 in po poročanju francoskih medijev ni znano, kje je zdaj. Francozi so uspešen obračun s trojico teroristov sinoči pozdravili z avtomobilskim hupanjem v prestolnici in drugih mestih, zaradi možnosti novih napadov pa so še vedno v skrbeh. V stanju pripravljenosti ostajajo policisti in tudi del vojske. Francoski notranji minister Bernard Cazeneuve, ki je pohvalil delo policistov, je tako sinoči sodržavljane pozval, naj ostanejo pozorni in kooperativni. Svojevrstno zmedo pa so med Francoze včeraj vnašale tudi vesti o nekaterih običajnih kriminalnih dejanjih, ki so jih nekateri prekvalificirali v teroristične napade, med njimi tudi rop zlatarne z zajetjem talcev v Montpellieru. To samo dokazuje, da z usmrtitvijo napadalcev na novinarje in karikaturiste časnika Charlie Hebdo ni odgovorjeno na temeljno vprašanje, kaj spodbuja francoske muslimane k skrajnim dejanjem, kdaj in v kašnem obsegu se napadi lahko ponovijo in kolikšna je ta grožnja tudi v drugih zahodnih državah. Sploh pa, koliko lahko varnostni organi ob vsej tehnologiji spremljajo in pravočasno ustavijo potencialne »speče« teroriste in povratnike iz Sirije.
