Računsko sodišče zaključuje revizijo Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB). Vladi in ministrstvu za finance so osnutek dela poročila, ki se nanaša na postopke vzpostavljanja slabe banke in prenos slabih terjatev, po naših informacijah poslali v ponedeljek. Danes bodo predvidoma osnutek poročila poslali tudi slabi banki, kjer so pregledali pravilnost, gospodarnost in učinkovitost poslovanja DUTB ter vzpostavitev internih pravil za njeno delovanje. Morebitna razčiščevanja – bolj kot s predstavniki vlade in ministrstva jih je verjetno pričakovati s predstavniki DUTB – bodo začeli po novem letu, in če ne bo večjih nejasnosti, bo kmalu sledilo še končno poročilo.
Tega težko pričakujejo tako v vladi kot na finančnem ministrstvu, kjer naj bi se včeraj znova sestali s predstavniki slabe banke, tokrat med drugim tudi s predsednikom upravnega odbora DUTB Larsom Nybergom. »Ministrstvo za finance internih sestankov ter posameznih pogovorov med predstavniki DUTB in ministrstva ne pojasnjuje javnosti,« so bili s pojasnili skopi na ministrstvu.
Quartz+Co. največji zaslužkar v DUTB
Če je odnose med predstavniki slabe banke in vlade dodobra razburkalo že poročilo komisije za preprečevanje korupcije (KPK), pa bi jih lahko poročilo računskega sodišča, katerega prvotne ugotovitve o delu DUTB so menda »resne«, dokončno porušilo. Poročilu računskega sodišča daje izredno veliko težo namreč že zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, ki sodišču nalaga nadzor nad »zakonitostjo, namembnostjo, gospodarno in učinkovito rabo sredstev DUTB«. Morebitne obremenjujoče ugotovitve računskega sodišča bi tako lahko pripeljale tudi do krivdnih razrešitev vodilnih v DUTB.
Prav poraba sredstev v DUTB pa je doslej vzbudila največ dvomov. In prej kot pomirile jih bodo verjetno še dodatno spodbudile včeraj objavljene pogodbe z zunanjimi svetovalci slabe banke, ki so jih pridobili v časniku Finance. Med njimi so tudi pogodbe z največjim zaslužkarjem na DUTB, svetovalno družbo Quartz+Co., katere solastnik je bil izvršni direktor slabe banke Torbjörn Månsson. DUTB je pogodbe z omenjeno družbo podpisovala kot po tekočem traku, v oči pa ne bodejo zgolj zneski, ki se na tedenski ravni gibljejo v višini več deset tisoč evrov, ampak tudi seznami storitev, ki jih je DUTB naročala in zanje plačevala. Tako je v prvi pogodbi, podpisani aprila lani, Quartzu za svetovanje pri vzpostavitvi slabe banke, prenosu slabih terjatev, pripravi na dokapitalizacijo bank in zagotavljanju podpore pri prestrukturiranju Cimosa namenila plačilo v višini slabih 294.000 evrov na mesec. Veljavnost pogodbe se je iztekla 30. junija 2013, ker se sanacija bank še ni začela, pa so veljavnost pogodbe konec maja podaljšali. Quartz je pri tem privolil v nižje plačilo, natančneje 82.250 evrov, kar so označili kot »naložbo v odnos z DUTB«. A omeniti velja, da DUTB pri dokapitalizaciji bank nikoli ni sodelovala, na prenos slabih terjatev je večinoma zgolj čakala, tudi postopki prestrukturiranja Cimosa pa so se zavlekli za več mesecev.
Plačevali za naloge, za katere niso bili pooblaščeni
To pa ni edini spisek nalog, za katere DUTB nikoli ni bila pooblaščena, a jih je očitno vseeno naročila in plačala. Že maja lani je s Quartzem namreč podpisala novo pogodbo, po kateri je svetovalni družbi pripadlo 59.000 evrov na teden, in sicer za pomoč pri skrbnem pregledu NLB, prestrukturiranju banke, pregledu njenih slabih terjatev in podobno. A tudi v NLB slaba banka nikoli ni imela vstopa, še več, celo glasno je opozarjala, da ni sodelovala ne pri sestavi seznama slabih terjatev ne pri njihovi cenitvi ali čem podobnem, kaj šele pri postopku prestrukturiranja banke. Spomnimo, da je Quartz v poslih z DUTB po ugotovitvah protikorupcijske komisije od ustanovitve družbe sredi marca lani do konca avgusta letos zaslužil kar 3,65 milijona evrov, za kaj natančno, je težko ugotoviti.
Poleg pogodb s Quartzem so razkrili še nekatere druge pogodbe, med drugim z odvetniškimi pisarnami Šelih in partnerji, Jadek in Pensa, kadrovsko agencijo Pedersen & Partners, londonsko družbo Zolfo Cooper, ki jim je svetovala pri odkupu terjatev bank in izdaji obveznic, ter drugimi. A številne podrobnosti iz pogodb so prekrite, nekatere med njimi pa so celo brez datumov sklenitve.
