Vselej, kadar se v Nemčiji razpravlja o priseljevanju, se pogosto mešajo predsodki z dejstvi.
Letos je priseljevanje v Nemčijo narastlo bolj kot v kateri koli državi Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Lani se je v Nemčijo priselilo 465.000 ljudi, še enkrat toliko kot leta 2007, so v letošnjem poročilu OECD objavili v začetku tega tedna v Parizu. Od leta 2013 je Nemčija druga najbolj priljubljena država priseljevanja med članicami OECD, če bi Nemčijo odšteli, pa bi se migracije v industrijske države omenjene zveze zadnja leta celo rahlo zmanjšale.
Predvsem za priseljence v Evropo je Nemčija najprivlačnejši magnet, zanjo se odloči vsak tretji migrant, še leta 2007 se je vsak deseti.
Vsak peti izmed beguncev, ki se podajo v države OECD, zaprosi za begunski status v Nemčiji, toda begunci le v manjši meri prispevajo k statistiki priseljevanja. Le manjšina beguncev lahko v resnici ostane v tej državi. Kljub temu ji pripisujejo uspeh pri integraciji tujcev, saj je njihova zaposlenost od leta 2007 narastla za pet odstotkov.
Zakaj Ekrem ne dobi službe
Gospodarstvo poudarja, da ob starajoči se populaciji nujno potrebuje priseljevanje, vendar pa se migrantsko prebivalstvo pogosto srečuje z ovirami tudi pri iskanju zaposlitve.
Pri tem ne gre le za prvo generacijo, ki se je morda soočala še z jezikovnimi zapleti, temveč se s predsodki sooča tudi druga generacija, ki je odrasla v Nemčiji, se v tej državi socializirala in izobrazila, pa ji pri iskanju zaposlitve nagaja tuje zveneče ime ali priimek. Nemška vlada se je v začetku tega tedna posvetovala z gospodarstveniki, kako bi olajšali dostop do trga dela migrantom druge generacije. Približno tretjina mladih migrantskega izvora namreč ostane brez poklicne izobrazbe, to je trikrat več kot med večinskim prebivalstvom. Tudi kot odrasli se tujci pri iskanju zaposlitve srečujejo z večjimi težavami, število brezposelnih med tujci pa je še enkrat večje kot med domačini.
Takšna dejstva so v velikem nasprotju z željami gospodarstva, družbe in politike. Vsi se namreč zavedajo, da v gospodarstvu zaradi starajočega se prebivalstva kmalu ne bodo več našli dovolj strokovno usposobljenih kadrov. Po drugi strani bi mladi migranti, ki so dosegli uspeh med policisti in učitelji, lahko pomenili zgled za mnoge, ki zato ne bi zašli v kriminalne vode. Kljub temu predlog, da bi nemškim delodajalcem predpisali vsaj anonimizirane razpise delovnih mest v kabinetu kanclerke Merklove, ni dobil dovolj podpore. V Skandinaviji imajo z njim zelo pozitivne izkušnje in tudi pilotski projekt v Nemčiji se je obnesel.
