2013
21. november - Ukrajinska vlada zaustavi priprave na podpis pridružitvenega sporazuma z EU. To naj bi storila tudi zaradi pritiska Rusije, naj se pridruži njeni carinski uniji ali pa bo zaustavila ves uvoz iz Ukrajine.
24. november - Začnejo se prvi množični protesti prozahodno usmerjenih Ukrajincev zaradi odločitve vlade.
1. december - Na osrednjem Trgu neodvisnosti v Kijevu (Majdan) se prvič zbere več kot 100.000 protestnikov, ki zahtevajo predčasne volitve.
6. december - Ukrajinski predsednik Viktor Janukovič v Sočiju z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom sklene strateško partnerstvo z Rusijo. To še okrepi protivladne proteste v Kijevu.
17. december - Putin po srečanju z Janukovičem v Moskvi napove, da bo Rusija pomagala Ukrajini z nakupom državnih obveznic v vrednosti 15 milijard dolarjev.
2014
17. januar - Ukrajinski parlament sprejme novo zakonodajo za zajezitev protivladnih protestov v državi in prepove postavljanje šotorov na javnih mestih in žaljenje vladnih uradnikov. Protesti se znova okrepijo, prav tako policijsko nasilje.
22. januar - Protesti zahtevajo prve smrtne žrtve, umre pet ljudi.
28. januar - Ukrajinski premier Mikola Azarov odstopi, da bi tako pomagal pri iskanju izhoda iz krize v državi.
29. januar - Ukrajinski parlament sprejme zakon o amnestiji za vse protestnike, ki so bili prijeti med protesti, a le, če se bodo protestniki najprej umakniti iz zasedenih vladnih poslopij. To protestnikov ne prepriča.
14.-16. februar - Ukrajinsko tožilstvo odredi izpustitev vseh 234 protestnikov, aretiranih med protesti.
18. februar - Protesti se okrepijo, izbruhnejo spopadi.
20. februar - Najhujše nasilje v Kijevu v zadnjih 70 letih. V 48 urah je bilo ubitih najmanj 88 ljudi.
21. februar - Janukovič in opozicija zaradi pritiskov zunanjih ministrov EU podpišejo dogovor o sklicu predčasnih predsedniških volitev in oblikovanju vlade narodne enotnosti. Parlament sprejme tudi zakon o amnestiji za aretirane protestnike.
22. februar - Ukrajinski parlament odstavi predsednika Janukoviča, ki pobegne iz Kijeva in opozicijo obtoži, da je izvedla državni udar. Parlament izglasuje tudi izpustitev bivše premierke Julije Timošenko iz zapora.
23. februar - Parlament izvoli Oleksandra Turčinova za začasnega predsednika.
27. februar - Proruski izgredniki zasedejo poslopja regionalnega parlamenta in vlade v Simferopolu, prestolnici polotoka Krim, na katerem ruski prebivalci predstavljajo večino.
1. marec - Zgornji dom ruskega parlamenta odobri zahtevo Putina po uporabi ruske vojske v Ukrajini za normalizacijo razmer v tej državi in za zaščito življenj ruskih državljanov. Ukrajina zažene mobilizacijo rezervistov. Na izredni seji se sestane Varnostni svet ZN, krepijo se pozivi Putinu, naj ne začne vojne.
16. marec - Na Krimu poteka referendum, na katerem 97 odstotkov prebivalcev podpre priključitev polotoka Rusiji. Zahod izidov referenduma ne prizna.
17. marec - EU in ZDA proti več predstavnikom Rusije in Ukrajine zaradi referenduma uvedejo prepoved potovanj in jim zamrznejo premoženje.
18. marec - Putin podpiše zakon o priključitvi Krima Rusiji.
7. april - Proruski separatisti zasedejo vladna poslopja v mestih Doneck, Lugansk in Harkov na vzhodu Ukrajine ter pozivajo k referendumu o neodvisnosti. Ukrajinske oblasti dan kasneje ponovno prevzamejo nadzor nad zgradbami v Harkovu.
15. april - Začasni ukrajinski predsednik Oleksander Turčinov napove začetek protiteroristične operacije proti proruskim sparatistom, a operacija kmalu zastane.
17. april - Rusija, Ukrajina, ZDA in EU v Ženevi dosežejo dogovor o ukrepih za omilitev krize na vzhodu Ukrajine. V spopadih za oporišče v Mariupolu so ubiti trije ljudje, ki so prve žrtve konflikta na vzhodu Ukrajine.
22. april - Turčinov ukaže vnovičen zagon vojaške operacije proti proruskim separatistom na vzhodu države.
2. maj - V spopadih v Odesi ob Črnem morju je ubitih 42 ljudi, med njimi večinoma separatisti.
11. maj - Separatisti v Donecku in Lugansku po mednarodno nepriznanih referendumih razglasijo svoji republiki.
25. maj - Na ukrajinskih predsedniških volitvah, ki so jih na vzhodu države večinoma bojkotirali, zmaga Petro Porošenko.
14. junij - Proruski separatisti na vzhodu Ukrajine sestrelijo ukrajinsko vojaško letalo. Umrle 49 ljudi.
27. junij - Ukrajina z EU podpiše sporazum o pridružitvi, ki stopi v veljavo s 1. novembrom.
5. julij - Separatisti zaradi ukrajinske ofenzive zapustijo poveljniški center v vzhodnoukrajinskem Slavjansku.
17. julij - Na območju pod nadzorom proruskih separatistov na vzhodu Ukrajine strmoglavi letalo malezijske letalske družbe Malaysia Airlines z 298 ljudmi na krovu. Kasneje se izkaže, da je bilo sestreljeno, ukrajinska vojska in separatisti pa za to obtožujejo drug drugega.
30. julij - EU in ZDA po sestrelitvi malezijskega letala napovedo nove sankcije proti Rusiji.
22. avgust - Konvoj več kot sto ruskih tovornjakov, ki po navedbah Moskve prevaža humanitarno pomoč, brez dovoljenja ukrajinskih oblasti prispe v mesto Lugansk.
27.-28. avgust - Vodja separatistov Aleksander Zaharčenko sporoči, da se na strani separatistov bori 3400 civilistov iz Rusije. Uporniki zavzamejo Novoazovsk.
1. september - Ukrajinske oblasti sporočijo, da so proruski separatisti med napredovanjem na vzhodu Ukrajine zajeli 700 ukrajinskih vojakov.
5. september - Ukrajinske oblasti in separatisti v Minsku sklenejo dogovor o prekinitvi ognja, ki pa ga dejansko ne spoštuje nobena stran.
24. september - Zveza Nato sporoči, da je zaznala znaten umik ruskih vojakov iz vzhodne Ukrajine.
26. oktober - Na ukrajinskih parlamentarnih volitvah zmagajo prozahodne stranke. Največ glasov prejmeta Blok ukrajinskega predsednika Petra Porošenka in Ljudska fronta premiera Arsenija Jacenjuka. V vrhovno rado se je prebil tudi Opozicijski blok, povezan z odstavljenim predsednikom Janukovičem.
31. oktober - Rusija in Ukrajina na pogajanjih pod okriljem EU dosežeta dogovor o rešitvi plinskega spora. Ta Ukrajini nalaga, da Rusiji do konca leta poravna odprte plinske račune v višini 3,1 milijarde dolarjev, Rusija pa bo Ukrajini dobavljala le plin, ki bo plačan vnaprej.
2. november - Volitve v samooklicanih republikah Doneck in Lugansk, na katerih slavi novo-staro prorusko separatistično vodstvo. V Donecku zmaga Aleksander Zaharčenko, v Lugansku pa Igor Plotnicki.
