Kot je na tiskovni konferenci povedal namestnik vodje poslanske skupine ZL dr. Matej T. Vatovec, so na tretji redni seji odbora za zunanje zadeve vprašanje priznanje Palestine postavili ministru za zunanje zadeve Karlu Erjavcu, na podlagi odgovora pa so bili prepričani, da ministrstvo priznanja Palestine vladi ne namerava predlagati. Vatovec ob tem pravi, da je bilo tudi sicer razpoloženje odbora in ministra v duhu previdnega pričakovanja opredelitve EU. To je po besedah Vatovca tudi sicer drža slovenske zunanje politike glede vprašanja palestinske države, saj se je Slovenija leta 2012 vzdržala glasovanja o statusu Palestine kot države opazovalke in nečlanice ZN. Predlog je generalna skupščina ZN takrat sprejela z veliko večino.
Pri ZL so prepričani, da tudi če so argumenti za čakanje na signale EU nekoč obstajali, to sedaj ne more biti več argument proti priznanju Palestine, saj se je glede vprašanja neposredno opredelila visoka predstavnica EU za zunanje zadeve in varnostno politiko Federica Mogherini. Slednja je med obiskom v Gazi 8. novembra povedala, da »potrebujemo palestinsko državo – to je končni cilj in to je stališče celotne Evropske unije.« Dodaten signal EU je prišel tudi s priznanjem Palestine s strani Švedske, ki je to storila 30. oktobra. Palestino je sicer priznalo že 135 držav članic ZN.
Da je čas za priznanje Palestine napočil, so pri ZL prepričani tudi zaradi novih zaostrovanj v regiji, saj so prepričani, da bo »priznanje Palestine kot neodvisne in suverene države pripomoglo k reševanju vedno bolj perečega političnega in humanitarnega problema na Bližnjem vzhodu, hkrati pa bi Slovenija s tem odločno izkazala tudi svojo kredibilnost.«
Za priznanje Palestine tudi v SD
Da je prišel pravi čas, da tudi Slovenija prizna Palestino, so prepričani tudi SD, kjer celo obžalujejo, da tega nismo storili že prej. Kot je v izjavi dejal poslanec SD Matjaž Nemec, se očitno izkazuje, da je bila politika do tega vprašanja v zadnjih desetletjih napačna.
Spomnil je, da je minuli teden že evropska poslanka iz njihovih vrst Tanja Fajon pozvala, da tudi Slovenija prizna neodvisno Palestino, in poudaril, da so znotraj vlade prav oni pobudniki za delovanje v tej smeri.
Uradno stališče glede tega bodo v stranki sprejeli v četrtek, ko bo o tem odločalo predsedstvo strank, je še napovedal Nemec.
Nove napetosti med Izraelom in Palestino
Odnosi med Izraelom in Palestino so v zadnjih tednih znova dodatno napeti. V vzhodnem Jeruzalemu ter bližnjih arabskih mestih in vaseh v Izraelu je konec tedna, ko je policija ustrelila 22-letnega izraelskega Arabca, znova izbruhnilo nasilje. Včeraj pa sta dva Palestinca v ločenih napadih z noži ubila izraelskega vojaka in 25-letnico, dva civilista pa še ranila.
Danes se nasilje stopnjuje. Na Zahodnem bregu je bil v spopadih med vojsko in Palestinci ubit en civilist. V bližini kraja Hebron je okoli 150 Palestincev v izraelske vojake metalo kamenje in molotovke, je sporočila izraelska vojska.
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v preteklih dneh že obljubil, da bo »porazil terorizem«, ki grozi Izraelu, tisti, ki pa židovski državi oporekajo, pa da naj gredo živet na palestinska območja.
Abas ob obletnici Arafatove smrti kritičen do Hamasa
V Ramali na Zahodnem bregu so danes obeležili deseto obletnico smrti Jaserja Arafata. Arafatov naslednik, sedanji palestinski predsednik Mahmud Abas je ob tem kritiziral dejanja Izraela na območju mošeje Al Aksa, pa tudi gibanje Hamas, ki da skuša "uničiti" prizadevanja za narodno enotnost med Palestinci.
»Tisti, ki so povzročili eksplozije v Gazi, so voditelji Hamasa, oni so odgovorni,« je dejal Abas in obenem rivalskemu gibanju očital, da skuša "sabotirati in uničiti palestinski nacionalni projekt", poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Fatah, ki nadzoruje Zahodni breg, in Hamas, ki ima od leta 2007 oblast v Gazi, sta pred meseci podpisala spravni dogovor in nato oblikovala vlado narodne enotnosti, s čimer naj bi se končalo več kot sedem let sovražnosti med njima. A odnosi ostajajo napeti, nova vlada s sedežem v Ramali pa svoje oblasti v Gazi zaenkrat še ni uspela zares uveljaviti.
Po Abasovem govoru se je že odzval Hamas in njegove očitke zavrnil kot "mrežo laži, žalitev in dezinformacij". Predsednika so označili kot "sektaškega in pristranskega". »To, kar potrebuje palestinski narod, je pogumen predsednik,« je poudaril tiskovni predstavnik Hamasa Mušir al Masri.
Abas krivdo za val nasilja pripisal Izraelu
Abas je danes spregovoril tudi o spopadih, ki zadnje štiri mesece vse pogosteje pretresajo vzhodni del Jeruzalema. Še posebej zaskrbljujoči so incidenti na območju mošeje Al Aksa, zaradi katerih je Izrael pred dnevi celo zaprl to območje, kar je sprožilo val ogorčenja med Palestinci in tudi v tujini.
Območje mošeje Al Akse je tretji najsvetejši kraj islama, pa tudi najbolj svet kraj za jude, ki ga pojmujejo kot Tempeljski grič, ker naj bi tam nekdaj stala dva judovska templja. Nemuslimani lahko obiščejo območje, a judovski verniki tam ne smejo moliti, to smejo le muslimani.
Napetosti so se okrepile, potem ko so skrajno desne judovske skupine začele znova glasneje terjati pravico do molitev na tem kraju, nakar so se pojavile govorice, da nameravajo izraelske oblasti status quo spremeniti in judom dati to pravico.
Krivdo za zadnji val nasilja je Abas pripisal Izraelu in obiske judov na območju Al Akse označil kot "provokacijo". Od izraelskih oblasti je zahteval, da te obiske preprečijo. »Pozivamo vas, da vaše naseljence in skrajneže obdržite stran od Al Akse. Ne bi jim smeli dovoliti vstopa,« je terjal Abas.
