Odstotek najbogatejši ljudi na svetu ima v lasti približno 48 odstotkov vsega svetovnega premoženja, medtem ko ima polovica zemljanov spodnjega konca premoženjske lestvice na razpolago pičel odstotek celotnega premoženja. In če se je premoženjska neenakost do krize manjšala, se je z njo začela večati.

To je ena od izpostavljenih ugotovitev letošnjega poročila o globalnem premoženju Credit Suisse, v katerem so se, pod vtisom najbolj vroče knjige tega trenutka, Kapital v 21. stoletju Thomasa Pikettyja, še posebej posvetili smernicam v razdelitvi premoženja.

3650 dolarjev do najbogatejših

V povprečju ima odrasel zemljan pod palcem 56.000 dolarjev premoženja. Najbogatejši ostajajo Švicarji – povprečen Švicar je bil lani lastnik kar 581.000 dolarjev premoženja. Da bi se uvrstili med polovico najbogatejših zemljanov, zadostuje 3650 dolarjev premoženja, pri čemer morate od celotnega svojega premoženja odšteti vse morebitne dolgove. Če niste zadolženi, vas med najbogatejše uvršča že kakšen nekoliko starejši avtomobil. Da ima polovica zemljanov tako v rokah komaj odstotek celotnega svetovnega premoženja, zato ni presenetljivo. Da bi se uvrstili med deset odstotkov najbogatejših zemljanov, pa morate pod palcem imeti 77.000 dolarjev premoženja. S tem se tudi uvrstite v majhno skupino ljudi, ki ima v lasti kar 87 odstotkov celotnega svetovnega premoženja.

S krizo neenakost narašča

In kakšne so globalne smernice v premoženjski neenakosti? Na podlagi desetih razvitih držav Severne Amerike in Evrope ugotavljajo, da ima odstotek najbogatejših v teh državah trenutno v lasti manjši delež celotnega premoženja kot pred stotimi leti. Je pa delež po večdesetletnem padanju od leta 1980 znova v porastu. Hkrati pa se je delež premoženja, ki ga imajo v lasti naslednji štirje odstotki prebivalstva, že zvišal na raven iz leta 1914.

Za novo stoletje raziskovalci ugotavljajo, da je bila premoženjska neenakost stabilna ali pa se je rahlo manjšala vse do leta 2007, od takrat dalje pa narašča. Poročilo izpostavlja zanimivo primerjavo med Kitajsko in Indijo, ki že vrsto let beležita izjemno gospodarsko rast. Če večina Kitajcev sodi v srednji premoženjski razred, večina Indijcev zaseda najnižjega. Kitajska je namreč za razliko od Indije uspela srednji premoženjski razred od leta 2000 podvojiti na približno tretjino celotnega svetovnega srednjega razreda.

Na Kitajskem in v Indiji se je hkrati začel močno večati delež premoženja, ki ga ima v lasti deset odstotkov najbogatejših. Indija se je s 74-odstotnim deležem (povečanje deleža za dobrih osem odstotnih točk) premoženja v zgornjem decilu že izenačila z ZDA (74,6 odstotka), kjer, mimogrede, od leta 2000 spremembe ni opaziti. Kitajska pa je ta delež povečala za skoraj 16 odstotnih točk na 64 odstotkov. Najbolj izstopa Rusija, kjer ima deset odstotkov najbogatejših v lasti kar 84,8 odstotka vsega premoženja.

Milijonarjev bo za polovico več

Poročilo naraščajočo neenakost v zadnjih letih pripisuje močni rasti vrednosti finančnega premoženja, ki je v večini skoncentrirano v rokah ljudi z vrha premoženjske piramide. Svetovno premoženje se je od leta 2000 do letos več kot podvojilo na 263 bilijonov dolarjev. Samo v letu dni do danes se je povečalo za 8,3 odstotka, ključni vir rasti pa so delniški trgi. Tržna kapitalizacija se je na primer v Kanadi, Franciji in Nemčiji povečala za blizu 30 odstotkov.

V prihodnjih petih letih naj bi se svetovno premoženje povečalo za kar 40 odstotkov na približno 370 bilijonov dolarjev. Povprečen zemljan naj bi bil leta 2019 bogatejši za 18.000 dolarjev, delež razvijajočih se držav v svetovnem premoženju pa naj bi se zvišal na 21 odstotkov (leta 2000 je znašal le 11 odstotkov). Kot pozitivno v poročilu izpostavljajo pričakovano veliko rast srednjega premoženjskega razreda. Delež tistih, ki imajo v lasti med 10.000 in 100.000 dolarji premoženja, naj bi se povečal za 30 odstotkov, od tega bo skoraj polovica Kitajcev. A najbolje bo znova šlo tistim na vrhu premoženjske piramide. V petih letih naj bi se število milijonarjev namreč povečalo za več kot polovico – na 53 milijonov.

Družba Neenakost