Predstavniki sindikatov javnega sektorja so na včerajšnjih prvih pogajanjih o varčevalnih ukrepih za prihodnje leto, kot je bilo pričakovati, z ogorčenjem zavrnili vladne predloge. Najglasnejši so govorili o vojni napovedi, minister za javno upravo Boris Koprivnikar pa je vztrajal, da smo z ukrepi napovedali vojno gospodarski in javnofinančni nestabilnosti. Sindikati, ki še naprej pristajajo zgolj na podaljšanje že veljavnih ukrepov – ob odmrznitvi napredovanj – so po burni razpravi sklenili, da bodo pisni odgovor pripravili do prihodnjega tedna. Pogajanja naj bi se nadaljevala v sredo.
Najbolj bodo prizadeti policisti, vojaki, pazniki...
Ukinitev in znižanje dodatkov bi najbolj prizadelo uniformirane poklice, torej policiste, vojake, paznike v zaporih in predstavnike finančne uprave (Furs). Poleg precejšnjega obsega dela, ki ga opravljajo ob nedeljah in praznikih, zaposleni v teh dejavnostih prejemajo tudi dodatek za stalnost. Ta znaša 0,33 odstotka na leto, torej enako kot dodatek za delovno dobo, do njega pa so upravičeni zaposleni po petih letih dela.
Plačilni list enega izmed policistov, ki zasluži 903 evre neto na mesec, kaže, da bi brez omenjenih dodatkov prejel kar 195 evrov manj. »To pomeni za policiste, ki delajo ob petkih in svetkih, bankrot. Na to ne moremo pristati. Vladni ukrepi so za nas ebola in poplave skupaj,« je bil včeraj ogorčen predsednik Sindikata policistov Slovenije Zoran Petrovič, ki ga je neprijetno prizadela tudi napovedana odprava dodatnega pokojninskega zavarovanja za policiste.
Podobno razmišlja sekretar iz Sindikata ministrstva za obrambo Marjan Lah. »Vlada pravi, da gre za linearen ukrep, ampak to ne drži. Pri napovedanih ukrepih se osredotoča na ciljne skupine, med katerimi so najbolj na udaru vojaki,« pravi in dodaja, da je v vojski kar okoli 4000 vojakov v nižjih plačnih razredih (stalna sestava SV šteje 7217 zaposlenih).
Hud udarec tudi za zdravstvo in šolstvo
Znižanje dodatkov, zlasti za delo ob nedeljah in praznikih, bo močno prizadelo tudi zdravnike in medicinske sestre, še zlasti slednje, saj v nasprotju z zdravniki prejemajo precej nizke plače. Ta dodatek je namreč po podatkih za leto 2011 prejelo v zdravstvu kar 7730 zaposlenih ali 40 odstotkov vseh. »V nasprotju z državnimi uradniki, ki delajo do petka, delamo v zdravstvu ob sobotah, nedeljah, ponoči... Imamo ljudi, ki tudi do dva meseca niso bili prosti,« pravi predsednik Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije (SZSVS) Zvonko Vukadinovič.
V zdravstvu in sociali so ogorčeni tudi nad napovedjo dodatnih odpuščanj. Predsednik Fidesa Konrad Kuštrin poudarja, da v Sloveniji primanjkuje vsaj tisoč zdravnikov, predsednik Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije (SZSVS) Zvonko Vukadinovič pa opozarja, da bo dodatno zmanjševanje števila javnih uslužbencev v prvi vrsti prizadelo državljane. »V Sloveniji imamo že zdaj bistveno preveč nadur in drugih obremenitev, čakalne vrste se bodo še podaljšale, to prinaša odliv naših sredstev v tujino, posledično pa tudi naših kadrov,« ocenjuje Vukadinovič.
Nad predlaganimi ukrepi so močno nezadovoljni tudi v šolstvu. »Ukinitev dodatka za specializacijo, magisterij ali doktorat je izrazito usmerjena prav proti šolstvu in kulturi, saj je bil ta dodatek namenjen zaposlenim, ki presegajo zahtevano izobrazbo za določeno delovno mesto,« pravi glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj. (To sicer ne drži povsem, saj je tega dodatka po podatkih ministrstva za javno upravo največ pri uradništvu, res pa temu sledi šolstvo). Ob tem Štrukelj dodaja, da bo znižanje dodatkov za delovno dobo najbolj prizadelo starejše, še zlasti tiste iz »podplačane« plačne skupine J, kamor sodi tehnično in administrativno osebje od kuharjev do tajnic in knjigovodij. Med ukrepi, ki bodo prizadeli šole, izpostavlja tudi spremembo normativov za svetovalne in administrativno-tehnične delavce ter knjižničarje in druge ukrepe, ki jih predvideva rebalans državnega proračuna za leto 2015.
Stroka na različnih bregovih
Bogomir Kovač z ljubljanske ekonomske fakultete ugotavlja, da je rebalans proračuna z računovodskega vidika, zlasti zaradi večjega deleža investicij, pozitiven, z ekonomskega vidika pa je zaradi znižanja plač in posledično potrošnje prej ko ne negativen. Izrazito negativen pa je, kot pravi, zaradi političnih posledic, ki jih bo povzročil oster odpor sindikatov in javnega sektorja. »To je že tretja vlada z enako agendo. Vladi Janeza Janše in Alenke Bratušek sta povzročili popolno destabilizacijo države, in bojim se, da bo enak epilog doživela tudi nova vlada. Proračunska politika, ki ne upošteva politične logike, je slaba proračunska politika,« opozarja Kovač.
Drugačno mnenje ima Bogomil Ferfila s katedre za analizo politik in javno upravo na fakulteti za družbene vede (FDV). »Izvajanje reform je najbolj zahtevna stvar na svetu. Vse reforme so boleče, še toliko bolj, če se v zadnjih 20 letih ni naredilo nič,« poudarja Ferfila. Po njegovem mnenju bi morali plače v javnem sektorju, ki predstavljajo kar tretjino celotnih proračunskih izdatkov, znižati za vsaj 20 odstotkov. »Če se to ne bo zgodilo, nas čaka diktat bank, kot se je zgodilo v Grčiji in na Cipru.«
Kot je znano, namerava vlada v pogajanjih, ki morajo biti zaključena do konca leta (v nasprotnem primeru se iztečejo lani sprejeti varčevalni ukrepi, ki med drugim vključujejo znižanje osnovnih plač do 4,86 odstotka, nižji regres, zmanjšanje števila zaposlenih za 1 odstotek, zamrznitev napredovanj in neizplačevanje redne delovne uspešnosti), poiskati dodatnih 127 milijonov evrov. Vladna izhodišča predvidevajo ukinitev dodatka za stalnost in dodatka za specializacijo, magisterij ali doktorat in znižanje dodatkov za delovno dobo ter delo ob nedeljah in praznikih, in sicer za celotni javni sektor. Ker to verjetno ne bo zadoščalo, namerava vlada dodatno zmanjšati tudi število zaposlenih. Za koliko, se ne ve.
Igor Dernovšek, Blaž Petkovič