Glavni razlog za razliko je ta, da je ta evropska komisija precej bolj politična od vseh prejšnjih. Juncker si je želel močno politično ekipo, s katero bi lahko dokončno popeljal Evropo iz gospodarske krize in nazaj k večji gospodarski rasti. Temu primerno je z močno politično zasedbo nekdanjih premierjev, ministrov, komisarjev in evropskih poslancev oblikoval novo ekipo za sprejemanje pomembnih odločitev. Pri iskanju svoje kadrovske kombinatorike je bil omejen z rezultatom evropskih volitev, ki ga je poskušal vsaj delno zrcaliti v številu dodeljenih resorjev posamezni evropski politični skupini. Velikih odstopanj od prejšnje komisarske ekipe Joseja Manuela Barrosa ni bilo. Kljub precejšnjim izgubam volilnih glasov na evropskih volitvah je Evropska ljudska stranka obdržala največ komisarskih mest, prav tako tudi drugouvrščeni Socialisti in demokrati. Razdelitev komisarskih mest je bila del kadrovskega dogovora med največjimi političnimi skupinami v evropskem parlamentu, iz katerih je nastala velika koalicija v podporo Junckerju. Prav med največjima članicama te koalicije, ki sta na zadnjih evropskih volitvah nastopili s svojima vodilnima kandidatoma za mesto predsednika evropske komisije, se sedaj zapleta pri podpori komisarjem. Evropski parlamentarci v vse bolj političnem procesu imenovanja predsednika komisije na evropski ravni in komisarskih kandidatov na nacionalnih ravneh sedaj razkazujejo mišice.
Pozornost javnosti, usmerjena k edini neposredno voljeni inštituciji, s tem pa tudi politični skupini, je toliko večja, ker je parlamentarcem uspelo države članice prepričati, da za novega predsednika komisije prvič podprejo vodilnega kandidata zmagovite evropske politične stranke. Dosežek je bil toliko večji, ker mnoge med njimi sprva niso želele sprejeti takšnega avtomatizma in zmanjšanja političnega vpliva evropskega sveta pri oblikovanju komisije. Junckerjeve težave pri potrjevanju nove evropske komisije so tako ob delno nepremišljeni kadrovski zasedbi predvsem posledica nove demokratične realnosti v evropskih inštitucijah, kjer prihaja do premikov težišča moči.
Ker naj bi nova Junckerjeva ekipa oblikovala 300 milijard evrov obsežen načrt za investicije, nova delovna mesta in gospodarsko rast, je pritisk poslancev, da mesta zasedejo ljudje s politično in moralno neoporečnim izkazom ter ustreznimi kompetencami, toliko večji. Čeprav je bilo na zaslišanjih v vsakem primeru pričakovati ostra vprašanja, srditost napadov vendarle preseneča. Takšni napadi so povzročili krhanje velike koalicije. V teh dneh je sedaj prisiljena iskati dogovor, da se komisarsko ekipo z morebitnimi kadrovskimi rošadami vendarle hitro spravi pod streho in ta lahko začne delo pred morebitno novo prihajajočo recesijo. Obseg rošad bo odvisen predvsem od političnega pragmatizma poslanskih skupin, s katerimi kandidati na morebitnih drugih resorskih mestih lahko evropska komisija prepričljivo opravi svoje delo.