Država je ponovno dokapitalizirala Peko. Družba DSU v državni lasti je namreč v osnovni kapital Peka spremenila za 563 tisoč evrov terjatev.
Te terjatve izhajajo iz naslova naknadno najdenega premoženja na območju nekdanje Jugoslavije. V preteklosti je Peko namreč prodal več nepremičnin, ki niso bile v njegovi lasti, ampak v lasti Slovenske razvojne družbe (SRD), pravnega predhodnika DSU. Ker v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja niso bile vključene v otvoritveno bilanco Peka, so po zakonu o lastninskem preoblikovanju prešle v last DSU. Na podlagi izvensodne poravnave je DSU že leta 2011 v Peku pridobil četrtinski lastniški delež, po novem pa obvladuje okoli 30 odstotkov njegovih delnic. Z zadnjo dokapitalizacijo se je osnovni kapital Peka zvišal na 6,7 milijona evrov.
Zastavlja se vprašanje, ali zadnja dokapitalizacija Peka ne predstavlja nedovoljene državne pomoči. Na DSU so pojasnili, da so jo na nedavni skupščini potrdili lastniki. »Do dokapitalizacije je prišlo v skladu z javnimi pooblastili DSU, ki izhajajo iz zakona o zaključku lastninjenja in privatizacije pravnih oseb v lasti SRD.« Ker se stvarni vložek nanaša na konverzijo terjatev iz naslova neolastninjenih nepremičnin Peka v procesu lastninskega preoblikovanja družbe, ne predstavlja državne pomoči, so dodali na DSU. Na skupščini so lastniki Peka (država posredno in neposredno obvladuje skoraj stoodstotni lastniški delež) odločili tudi, da strateški partner z dokapitalizacijo lahko pridobi 30 odstotkov delnic.
Zaradi šestmilijonske državne finančne injekcije konec leta 2011 so v Bruslju sicer že preučevali, ali je Peko prejel nedovoljeno državno pomoč. Junija letos pa je evropska komisija odločila, da je bila dokapitalizacija izvedena v skladu s pravili EU. Takšna odločitev je bila sprejeta, ker je bila sprva načrtovana dokapitalizacija v dveh delih v skupni višini 12 milijonov evrov, vendar zaradi menjave oblasti družba ni prejela šestih milijonov evrov. Zato takrat niso bili vzpostavljeni pogoji, da Peko postane dolgoročno delujoče podjetje.
Peko je sicer začel tekoče poslovati pozitivno. V prvih osmih mesecih letošnjega leta so se prihodki od prodaje matične družbe v primerjavi z enakim obdobjem lani zvišali za skoraj 90 odstotkov na 9,3 milijona evrov (zaradi lanskoletne zaustavitve proizvodnje in grožnje s stečajem, podatki niso ravno primerljivi). Pri tem je čisti dobiček znašal 856 tisoč evrov. Po pojasnilih predsednika Pekove uprave Slavka Despotoviča je k pozitivnemu rezultatu v veliki meri prispevala prodaja nepremičnin. Pri tem pa je poudaril, da od maja dalje pozitivno poslujejo tudi iz poslovanja.
Z izjemo hčerinske družbe na Hrvaškem tekoče pozitivno poslujejo tudi vse preostale družbe. Na Hrvaškem bodo upniki v kratkem odločali o prisilni poravnavi družbe. Po predlogu prisilne poravnave bodo dobavitelji poplačani v višini 80 odstotkov terjatev, banke pa v celoti. S prisilno poravnavo je družba pridobila daljši čas za odplačilo obveznosti. Na Hrvaškem se Peko seli iz velikih trgovskih središč, kjer se prodajalne razprostirajo tudi na 500 kvadratnih metrov. Po novem bo Peko obutev prodajal tudi po spletu.
