Rusija je junija prenehala pošiljati plin Ukrajini, saj sta se državi zapletli v spor glede cene plina in spopadov med proruskimi separatisti in ukrajinsko vojsko na jugovzhodu Ukrajine.
Pomoč Ukrajini jezi Rusijo
Tej bivši sovjetski državi so nato z ruskim plinom na pomoč priskočile evropske države, kar pa je razjezilo Moskvo, ki trdi, da pogodbe evropskim državam to prepovedujejo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ruski minister za energijo Aleksander Novak je za današnjo izdajo nemškega časnika Handelsblatt izrazil pričakovanje, da se bodo evropske države držale dogovorov. »To je edini način, da se evropskim potrošnikom zagotovi neprekinjeno dobavo plina,« je dejal.
Bruselj je na drugi strani prepričan, da so t.i. obrnjeni tokovi plina zakoniti in da se od držav članic EU pričakuje pomoč Kijevu pri oskrbi s plinom.
Bruselj okaral Madžarsko
»Sporočilo Evropske komisije je zelo jasno - od držav članic pričakujemo zagotovitev obrnjenih tokov, kot je bilo v interesu skupne energetske varnosti dogovorjeno na evropskem svetu,« je izpostavila tiskovna predstavnica komisije Helene Banner.
»Ničesar ni, kar bi podjetjem v EU preprečilo, da prosto odločajo o prodaji plina, ki so ga kupila od Gazproma. To vključuje prodajo tega plina državam EU in tretjim državam, kot je Ukrajina,« je poudarila.
Skladno s tem stališčem je Bruselj danes pograjal Madžarsko. Budimpešta je namreč po nedavnem srečanju madžarskega premiera Viktorja Orbana s prvim možem ruskega plinskega velikana Gazprom Aleksejem Millerjem prekinila tovrstno pomoč Kijevu. V ukrajinskemu državnemu podjetju Naftogaz so to odločitev obžalovali ter jo označili za »nepričakovano in nepojasnjeno«.
