Državni zbor je pred slabim tednom dobil novega predsednika. Kar 66 poslank in poslancev od 88, kolikor jih je glasovalo, je za ta položaj podprlo podpredsednika SMC Milana Brgleza. Poslanska skupina SD je zanj glasovala zato, ker so jim ga predstavili kot resnega, ne le začasnega kandidata za ta položaj, ki si ga je sprva želel tudi prvak DeSUS Karl Erjavec, si naslednji dan premislil, nato pa pred glasovanjem o Brglezu napovedal, da mora državni zbor voditi nekdo iz DeSUS, če bo njegova stranka v vladi. Toda predsednik SMC Miro Cerar je še v petek novinarjem zagotavljal: »Milana Brgleza nismo predlagali zato, da bi bil začasni predsednik. To je zelo pomembna funkcija, zato ni odgovorno prihajati z začasnim kandidatom.« Iz včerajšnjega intervjuja z Brglezom za Slovensko tiskovno agencijo (STA) pa je mogoče razbrati, da očitno je začasni predsednik in da bo tudi ta položaj še naprej predmet kadrovskega barantanja v okviru koalicijskih pogajanj, ki jih bo Cerar danes nadaljeval s štirimi strankami – DeSUS, SD, NSi in ZaAB. Včeraj se je za ogrevanje ločeno že sestal z Erjavcem.
Igrajo se s položajem predsednika DZ
Na vprašanje, ali se je pripravljen odpovedati funkciji predsednika državnega zbora, če bo tako zahtevalo koalicijsko usklajevanje, je namreč Brglez za STA odgovoril: »To ni odvisno le od mene. Verjetno mi ne bi bilo preveč ljubo, če bi se sedanji funkciji moral odpovedati, še posebno zdaj, ko sem videl, kakšno podporo sem zanjo dobil, čeprav je bila ta podpora tudi splet ugodnih okoliščin. Ampak če bo treba in če bo to dobro za državo, se bom tej funkciji pač odpovedal.«
Predsedujoči SD Dejan Židan je pred petkovim glasovanjem o Brglezu dejal: »Z mestom predsednika državnega zbora se ne moremo igrati, da bi bil danes na tem položaju nekdo, jutri drug, pojutrišnjem kdo tretji... To je delovno mesto, ki nadomešča predsednika države.« Ob včerajšnji Brglezovi napovedi, da bi se utegnil s tega mesta umakniti (najverjetneje Erjavcu, če bi si ga ta znova zaželel), pa nam je Židan dejal: »Poslanski skupini SD je bil Milan Brglez predstavljen kot resen kandidat in ne kot začasna rešitev. To razlago smo tudi sprejeli in glasovali zanj. Če bo kot pogoj za uspešen zaključek koalicijskih pogajanj dogovorjeno drugače, tega sicer ne bomo problematizirali, si pa želimo, da bi se stranke zavez in dosedanjih dogovorov držale.«
Polovična, cela ali nobena kapica?
Nekateri drugi naši sogovorniki ocenjujejo, da bi s tem, če bi se moral Brglez umakniti Erjavcu, razvrednotili funkcijo predsednika državnega zbora, a ne zato, ker prvak DeSUS zanjo ne bi bil primeren, ampak zato, ker je del kadrovskega plena v okviru pogajanj za oblikovanje koalicije. Menijo tudi, da je SMC na volitvah tako močno zmagala, da bi lahko uveljavila nekatere nove standarde, če treba, tudi to, da bi državni zbor vodila največja parlamentarna stranka in ne nujno druga največja koalicijska stranka, kot je načeloma veljalo doslej. Slišati je tudi, da bi se utegnil Erjavec zadovoljiti z nadaljnjim vodenjem ministrstva za zunanje zadeve, a le, če bi DeSUS dobil štiri ministrska mesta.
Tudi o tem bodo najverjetneje govorili na današnjem nadaljevanju koalicijskih pogajanj, ki jih vodi Cerar, ki nima lahkega dela. Vse štiri stranke, ki jih je povabil v koalicijo, so namreč oddale zajeten kup pripomb na predlog koalicijskega sporazuma, ki jim ga je ponudil v branje. NSi ga je, kot smo že poročali, spisala skoraj na novo, po naših informacijah so ga temeljito »obdelali« tudi v Zavezništvu Alenke Bratušek, zlasti poglavja, ki se nanašajo na javne finance, gospodarstvo, kulturo in obrambo oziroma varnost. V nasprotju z DeSUS in SD uvedbi socialne kapice oziroma omejitve obdavčitve najvišjih prihodkov v ZaAB menda ne nasprotujejo, pričakujejo pa, da jim bodo v SMC pojasnili, kaj so mislili s pojmom delna socialna kapica. V ZaAB o svojih pripombah na Cerarjev predlog koalicijske pogodbe uradno molčijo. Kot najmanjša parlamentarna stranka in kot stranka, ki se je s samokandidaturo premierke Alenke Bratušek za evropsko komisarko zamerila Cerarju, niso v položaju, da bi ga lahko izsiljevali prek medijev, kot to počne, denimo, DeSUS.
Mavrično koalicijo lahko doleti usoda mavrice
Upokojenska stranka se je na osnutek koalicijske pogodbe odzvala s pripombami, ki naj bi jih nanizala v 15 točkah. »Kar je bilo doslej v osnutku pogodbe, je v glavnem Cerarjevo. Toda tak sporazum ne more nastati le na enem mestu,« so prepričani v DeSUS.
Za mnenje, ali bo Miro Cerar lahko sestavil vlado, ki bo preživela štiri leta, pa smo vprašali ustavnega pravnika dr. Janeza Čebulja. »Ne vem. Po mojem mnenju je to odvisno tudi od tega, koliko mavrična bo nova koalicija in s tem vlada. Bolj bo mavrična, več je možnosti, da jo doleti usoda mavrice: zablesti na nebu in hitro izgine. Pravzaprav ima dr. Cerar smolo: dobil je ravno toliko sedežev v državnem zboru, da o ničemer ne more odločati, kriv bo pa za vse. Po vsakih volitvah se pokaže, da je volilni sistem, ki ga imamo, neustrezen. Koalicijo bi po mojem mnenju morale sestavljati stranke, ki so se sposobne dogovoriti o vsebini štirih do petih ključnih projektov (reform). In to je vse, kar naj vlada naredi. Več od tega v štirih letih niti ni mogoče. Za to potrebuje večino – in nič več.«
