Izrael in Hamas sta se v zadnjem desetletju zapletla v vsaj deset oboroženih sporov in vojn, v vseh so v glavnem umirali palestinski civilisti, po težavnih premirjih pa sta se večinoma pripravljala na nov spopad. Tokratni pa se vendarle opazno razlikuje od prejšnjih, ne le zaradi tehničnega napredka pri orožju na obeh straneh, ampak tudi zaradi političnih razmer na Bližnjem vzhodu, ki so tokrat bolj v prid Izraelu.

Tako lahko izdvojimo vsaj pet novosti v zdaj že tretji teden trajajočih spopadih, ki so terjali življenje 34 Izraelcev in 770 Palestincev. Najopazneje je, da Hamas tokrat razpolaga z raketami daljšega dosega kot pred dvema letoma. Peter Lerner, tiskovni predstavnik izraelske vojske, je povedal, da je omenjena palestinska organizacija, ki jo EU in ZDA ob Izraelu uvrščajo med teroristične, pridobila rakete z dosegom do 160 kilometrov in tako znatno razširila območje, ki ga z njimi ogroža. Vojaški strokovnjaki tudi ocenjujejo, da lahko pripadniki Hamasa te rakete, domnevno pretihotapljene skozi tajne rove s Sinajem, predelajo, tako da je njihov doseg še večji in je poleg Tel Aviva in bližnjega mednarodnega letališča v nevarnosti tudi Jeruzalem.

Druga novost je izpopolnjen izraelski protiraketni ščit, poimenovan železna kupola. Ta po izraelskih navedbah prestreže 90 odstotkov palestinskih raket, usmerjenih na naseljene kraje, kar daje premierju Benjaminu Netanjahuju več manevrskega prostora pri podaljševanju vojaških operacij proti Gazi, saj se Izraelci počutijo med tokratnim spopadom varneje kot ob prejšnjih. Nekoliko zmede je povzročila raketa v bližini telavivskega letališča, ki je sprožila začasno prekinitev poletov iz več držav, a je izraelski vojaški vrh zagotovil, da je niso prestregli zgolj zato, ker so ugotovili, da bo padla v prazno.

Tudi Hamas je bolje pripravljen

Hamas si je v primerjavi s prejšnjimi leti zagotovil boljšo mrežo tihotapskih rovov, prek katerih se oskrbuje z orožjem in drugo vojaško opremo, ameriški državni sekretar John Kerry pa je minulo nedeljo nekoliko nehote tudi razkril, da tajni rovi vodijo proti Izraelu in bi lahko prek njih Hamasovi borci ugrabljali izraelske državljane. Tajni rovi so vseskozi del Hamasove strategije. Izraelske obveščevalce pa naj bi tokrat presenetila kompleksnost njihove mreže in eden od ciljev vojske je prav njeno uničenje. Tankovski vdor v Gazo minuli petek je bil namenjen prav temu in je naletel na oster upor Hamasovih borcev. Ta je privedel še do ene razlike v primerjavi s prejšnjimi spopadi. Dosedanji spopadi so namreč terjali največ izraelskih vojaških izgub od vojne z Libanonom leta 2006. Ob vdoru v Gazo je bilo ubitih 32 vojakov, enega pa naj bi hamasovci zajeli, čeprav ga Izrael uradno razglaša za pogrešanega in zajetja ne priznava.

Svojevrstna novost je tudi politična osama Hamasa, saj se je ta organizacija v sedanji spopad zapletla šibkejša kot kadar koli. Izgubila je svoje glavne finančne podpornike z egiptovskimi muslimanskimi brati in v državljansko vojno zapletenim sirskim režimom na čelu. Prav v spopadu z Izraelom leta 2012 je imel Hamas odkrito podporo tedanjega egiptovskega predsednika Mohameda Mursija. Zdajšnji pa jim zapira rove in jih prepričuje o premirju, a mu hamasovci ne zaupajo.