Da si Alenka Bratušek želi postati evropska komisarka, je mogoče sklepati tudi iz njenih besed na včerajšnji seji sveta ZaAB. Po naših informacijah je namreč dejala, da se sama nikakor ne namerava predlagati za komisarko, bi bilo pa to mesto, če bi jo nanj predlagali drugi oziroma bi o tem obstajal dogovor v vladi, zanjo izziv.
A ni jasno, kdo razen njenih strankarskih kolegov bi jo lahko predlagal, prav tako pa je kaj malo verjetno, da bi vlada o njeni kandidaturi dosegla dogovor. Predsedujoči SD Dejan Židan je po včerajšnjem sestanku vodstva stranke povedal, da Socialni demokrati morebitne kandidature Bratuškove ne podpirajo. Notranji minister Gregor Virant (DL) pa je že napovedal, da bo v vladi glasoval za kandidata, ki si ga bo na komisarskem mestu želel predsednik na nedeljskih volitvah zmagovite stranke Miro Cerar.
V SMC se sicer glede tega, koga vidijo na komisarskem mestu, še niso izjasnili, je pa iz izjav podpredsednika stranke Milana Brgleza jasno, da to ni Bratuškova. Njeno kandidaturo je namreč označil kot nesprejemljivo. Kot nehigienično ocenjuje, če nekdo sam sebe predlaga na določeno mesto, pomisleke ima tudi glede njene strokovnosti in znanja jezika. Miro Cerar pa je poudaril, da želi SMC imeti možnost, da je o postopku izbire komisarja informirana in da poda svoje mnenje.
Bratuškova je na včerajšnji seji sveta ZaAB po naših informacijah napovedala, da bo Cerarju predlagala srečanje na to temo, odločitev o tem, kateri predlog bodo poslali v Bruselj, pa je v rokah sedanje koalicije oziroma vlade, zato se bo v prihodnjih dneh o tem pogovorila s predsedniki koalicijskih strank. Ob tem v krogih blizu Bratuškove poudarjajo, da si njeno kandidaturo želijo zlasti v bruseljskih krogih. »Bila je predsednica vlade, njeno imenovanje bi bilo v skladu s prizadevanji, da v komisijo pride čim več žensk, je torej naravna izbira za komisarsko mesto,« nam je dejal eden od sogovornikov. A nekateri naši bruseljski viri poudarjajo, da je bilo iz premierkinih pogovorov v Bruslju predvsem razbrati, da je to velika ambicija nje same.
Vse več možnosti za še en Potočnikov mandat
Se pa v javnosti v zadnjih dneh pojavlja še vrsta drugih imen oseb, ki naj bi si želele zasesti komisarsko mesto – ne nazadnje znaša plača evropskega komisarja dobrih 20.000 evrov. Tako nekateri omenjajo sedanjega zunanjega ministra Karla Erjavca, ki pa na naše klice in poslana vprašanja ni odgovoril. Dejstvo pa je, da tudi Erjavec kakšne širše podpore za zasedbo tega mesta v vladni ekipi nima. Prav tako nekateri željo po komisarskem mestu pripisujejo Gregorju Virantu. A je ta, kot pravi, realist in ve, da ob sedanjem razmerju sil za kaj takega nima možnosti. Dopušča pa, da bi ga nekoč v prihodnosti zanimalo tudi to mesto.
Sedaj pa je Virant naklonjen še enemu komisarskemu mandatu Janeza Potočnika, ki da se je izkazal kot dober komisar. Potočnik je včeraj ponovil, da je pripravljen o naslednjem mandatu resno razmisliti, če bi vlada ocenila, da je to v interesu Slovenije. Sedanji komisar, ki so ga pred meseci – predvsem zaradi njegove nepripravljenosti, da bi na evropskih volitvah kandidiral na listi tedaj še največje stranke PS – mnogi že odpisali, se tako očitno vrača v komisarsko tekmo. Možnost, da bi ga vlada predlagala, je po mnenju nekaterih naših sogovornikov toliko večja, če se bo zaradi različnih interesov koalicijskih partneric Slovenija znašla v časovni stiski.
Mrakova akademska neodvisnost
Kot možnega kandidata za odhod v Bruselj se v javnosti omenja tudi Mojmirja Mraka. Profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti nam je včeraj dejal, da ga o tem nihče od pristojnih predstavnikov vlade ni nič povprašal. Na vprašanje, ali bi bil pripravljen to mesto sprejeti, pa je odgovoril, da o tem ne bo špekuliral. Več naših sogovornikov iz vladnih vrst pa kakšnega navdušenja nad morebitno Mrakovo kandidaturo ni pokazalo. »Mojmir Mrak je doslej dobil vrsto povabil v različne vlade, a se je vedno skliceval na akademsko neodvisnost. Naj se na to sklicuje tudi sedaj,« je mogoče strniti njihova razmišljanja.
»Nihče me ni vprašal, ali me to sploh zanima, prav tako ne držijo navedbe, da naj bi v Bruslju lobiral za komisarsko mesto. V Bruslju nimaš kaj lobirati, saj komisarja predlaga slovenska vlada,« je včeraj o namigih, da se želi »preseliti« v evropsko komisijo, dejal slovenski stalni predstavnik pri EU Rado Genorio. Da bi ga komisarsko mesto vendarle lahko zanimalo, pa je mogoče sklepati iz njegovih besed, da so »članice EU, ko so imele težave pri iskanju komisarja, pogosto izbrale stalne predstavnike kot najboljše poznavalce razmer v EU«. Genorio je tudi eden od treh možnih kandidatov, ki jih v razpravo ponuja SD. Poleg njega sta na njihovem spisku še ministrica Anja Kopač Mrak in evropska poslanka Tanja Fajon.
Da bi bil glede na mednarodne izkušnje lahko dober komisar, je prepričan tudi profesor na fakulteti za pomorstvo in promet Marko Pavliha. Ob tem poudarja, da so ga na to mesto premierki že v začetku letošnjega leta predlagali različne civilnodružbene organizacije in ugledni posamezniki. S Bratuškovo se je že dogovoril za sestanek, a je bil ta zaradi žledoloma odpovedan, novega termina pa ni dobil. Očitno pa Pavliha še ni vrgel puške v koruzo: po nedeljskih volitvah je čestital Miru Cerarju in mu dal vedeti, da »sem pripravljen kandidirati za to mesto, če bo kakšen kandidacijski postopek sploh mogoč«.
Kakšen bi moral biti fotorobot novega komisarja
»Naj bo takšen kandidat, da se bomo ob njegovi izbiri lahko vprašali, kaj lahko stori za Slovenijo, ne pa, kaj bo storil za sebe,« o preigravanjih za mesto novega evropskega komisarja pravi poznavalec EU in profesor na ljubljanski pravni fakulteti Matej Accetto.
Imenovanje slovenskega kandidata za komisarja je v primerjavi z drugimi evropskimi državami specifično zaradi povolilnega časa, ko že prihaja do oblikovanja nove vladne koalicije. »Vlade, ki bi pred seboj imele še več let delovanja, bi ta postopek lažje vodile. Zato je v slovenskem primeru še toliko pomembneje, da bo izvoljen moralno neoporečen kandidat, sam postopek pa ne bi smel pustiti priokusa nehigieničnosti,« pravi Accetto.
Kakšen bi torej moral biti fotorobot novega evropskega komisarja iz Slovenije? Po Accettovih besedah nas ne sme preveč zmotiti, če bo to politična oseba. »Sijajno bi sicer bilo, če bi bil to nekdo, ki je blizu politiki, a z njo nikoli ni imel opraviti. Vsi pa si želimo, da bo to oseba, ki bo čim bolj strokovno usposobljena in bo torej sposobna čim bolj tvorno sodelovati v komisiji. To naj bo oseba, ki se je v zadnjih desetih letih izkazala kot strokovnjak za evropska vprašanja.« Accetto ne izključuje, da so tudi politiki lahko strokovnjaki za posamezna področja, s čim boljšim kandidatom pa se naj predsednika evropske komisije spodbudi, da mu bo dodelil kar se da pomembnejši resor.
