Po desetih dneh bombardiranja Gaze, kjer na 360 kvadratnih kilometrih živi kar 1,8 milijona Palestincev, je izraelska vlada ukazala začetek omejene kopenske operacije na dveh obmejnih delih tega majhnega ozemlja. Tako je prišlo do spopadov med izraelsko vojsko in islamističnim Hamasom, ki že sedem let vlada v Gazi. Od četrtka zvečer do včeraj popoldne je bilo ubitih 27 Palestincev, v prejšnjih desetih dneh pa jih je v bombardiranjih umrlo okoli 240, tretjina teh so bili ženske in otroci, 1800 palestinskih civilistov pa je bilo ranjenih.

Izraelska vlada se je za omejeni kopenski napad odločila potem, ko je »Hamas zavrnil egiptovski načrt za premirje in nadaljeval raketiranje Izraela«. Premier Netanjahu je morda tako hotel vsaj delno zadovoljiti jastrebe v svoji vladi, ki zahtevajo obračun s Hamasom, in del javnega mnenja, nezadovoljen zaradi Hamasovega raketiranja. Sicer je izraelska vlada kot glavni cilj omejene kopenske ofenzive navedla uničenje Hamasovih tunelov, ki potekajo od Gaze proti Izraelu in skozi katere poskušajo hamasovci vdreti na izraelsko ozemlje. V njih pa skrivajo tudi rakete.

V zadnjih sedmih letih je Hamas s pomočjo Irana, Sirije in zalivskih držav dobil precej modernih raket, ki lahko dosežejo velika izraelska mesta, in to ne le Tel Aviv in Jeruzalem, ampak tudi 160 kilometrov oddaljeno Hajfo. V zadnjih desetih dneh so tako hamasovci na Izrael izstrelili okoli tisoč raket, vendar sta izjemno dobra izraelska civilna zaščita in vse bolj učinkovit protiraketni sistem preprečila žrtve med Izraelci. Še v četrtek malo pred začetkom izraelske ofenzive pa je po poročanju izraelske vojske 21 Hamasovih specialcev skozi enega od tunelov poskušalo vdreti na izraelsko ozemlje. Hoteli naj bi izvesti pokol nad Izraelci, vendar naj bi jih Izraelci osem ubili, trinajst pa ujeli.

Čeprav Netanjahu omenja možnost razširitve kopenskih operacij, pa – drugače, kot hočejo posamezni skrajneži v njegovi vladi – ne namerava uničiti Hamasa, saj bi se na tak način odprl prostor za vse močnejši, radikalnejši in vplivnejši Islamistični džihad. Vsekakor pa ostaja Netanjahujev cilj, od Hamasa izsiliti trdnejše premirje, ugodno za Izrael.

Težko je verjeti, da si bo Izrael s tem novim vpadom v Gazo zagotovil varnost. Tveganja pa so velika, predvsem za palestinsko civilno prebivalstvo. Po drugi strani so izraelski vojaki izpostavljeni napadom palestinskih ostrostrelcev, protitankovskim minam in napadom palestinskih borcev. Iz Hamasa, ki razpolaga z okoli 20.000 precej dobro oboroženimi borci, je slišati napovedi, da bo »Izrael drago plačal« to svojo odločitev. Izgube na izraelski strani bi vsekakor zmanjšale podporo javnega mnenja tej operaciji.

Največji zapor na svetu

Gre že za četrti napad izraelske vojske na Gazo, odkar je leta 2005 izraelska vojska zapustila to palestinsko ozemlje. Izrael je vsakič napadel, da bi se maščeval za Hamasovo raketiranje. Tako je bilo že poleti 2006, ko je sodelovala tudi kopenska vojska in je bilo ubitih okoli 400 Palestincev, od tega vsaj desetina otrok. Konec decembra 2008 se je spet zaradi Hamasovih raket začelo tritedensko bombardiranje Gaze, ki je terjalo okoli 1400 palestinskih življenj, od tega polovico civilistov. Sredi novembra 2012 pa je Izrael zaradi večjega Hamasovega raketiranja osem dni bombardiral Gazo, umrlo je okoli 200 Palestincev, polovica civilistov. Ti konflikti so predvsem posledica dejstva, da se izraelska okupacija Gaze z odhodom izraelskih vojakov leta 2005 ni končala, ampak se nadaljuje z izraelskim nadzorom meja, porabe vode in zračnega prometa. Prebivalci Gaze med drugim ne smejo iti na Zahodni breg, ki je drugo veliko palestinsko ozemlje znotraj Izraela. Nekateri zaradi vsega tega Gazo imenujejo največji zapor na svetu.