Težko pričakovani finale svetovnega prvenstva, ki ga je na Maracani spremljalo 74.738 gledalcev in 38 televizijskih kamer, sta zaznamovala stara znanca, Argentina in Nemčija. Tretjič sta se pomerila v finalu, drugič je zmagala Nemčija in četrtič nasploh. Veliko slavje je Nemcem prinesel gol Maria Götzeja v 113. minuti. Odločilni zadetek je dosegel nogometaš, ki je na tekmah do finala v nemški vrsti najbolj razočaral. Razplet je spominjal na finale pred štirimi leti. Takrat je Španija, ekipa, ki je igrala na podoben način kot letos Nemčija, v finalu Nizozemsko premagala z golom Andresa Inieste v 116. minuti.
Tekma med Nemčijo in Argentino je bil dvoboj dveh različnih slogov igre. Novodobni nemški tika-taka in vrhunska taktika z Lionelom Messijem na drugi strani. O načinu igre kaže tudi statistika. Pred finalom je Argentina dosegla osem golov in dobila tri, Nemčija jih je dosegla 17, dobila štiri. Igra novih svetovnih prvakov je temeljila na kratkih podajah, med vsemi na prvenstvu so jih izpeljali največ. V primerjavi z drugimi tekmovanji je le Španija pred štirimi leti izvedla več podaj na minuto.
Veliki finale, rekordni osmi za Nemce in peti za Argentince, se je začel po pričakovanjih. Nemci so imeli dlje časa žogo v nogah, največkrat pa skušali obrambo gavčov ogrožati po desni strani, kjer je bil kar prodoren Thomas Müller. Nemcem je načrte prekrižala poškodba Samija Khedire, ki je imel težave na ogrevanju, zato ga je zamenjal precej manj izkušeni Christoph Kramer. Tudi ta se je poškodoval, zamenjal ga je bolj ofenzivni Andre Schürrle. Elf je igral napadalneje, vendar je bila Argentina zelo dobro postavljena na igrišču in v prvem polčasu se je zdelo, da je v boljšem položaju od tekmeca. Taktičen načrt selektorja Alejandra Sabelle je deloval. Argentina je bila agresivna v obrambi, na sredini igrišča je dobro ovirala napade, ko je dobila žogo, pa je bliskovito krenila v napad.
Na trenutke se je zdelo, da Argentina igra, kot so igrali Nemci včasih, napadi so bili usmerjeni naprej, v globino, medtem ko je Nemčija igrala več v širino. Navijači iz dežele čaja mate so se lahko spraševali, kaj bi bilo, če bi lahko igral poškodovani Angel di Maria. Hitrost nogometaša madridskega Reala bi namreč lahko naredila odločilo razliko. Pri zaključevanju napadov so jim manjkale ravno njegove značilnosti – hitrost, natančne podaje in streli –, medtem ko je Messi skoval nekaj obetavnih akcij, čarovnij izpod njegove levice pa tokrat ni bilo. Pretekel je najmanj (dobrih deset kilometrov) med vsemi nogometaši v polju, ki so bili na igrišču vseh 120 minut. Bastian Schweinsteiger je pretekel največ (15 kilometrov), tudi nemški vratar Manuel Neuer ni bil daleč od Messija z nekaj več kot sedmimi kilometri. Vlogo argentinske lokomotive je prevzel Ezequiel Lavezzi, ki je bil med najbolj agilnimi. S hitrimi nogami in dobrim obvladovanjem žoge je pridobival prostor in skupaj z Messijem predstavljal največjo grožnjo nemški obrambi, ko je bila ta razredčena. Argentinci so imeli v prvih 45 minutah več priložnosti. Najlepšo je imel Gonzalo Higuain. Po napaki Tonija Kroosa se je sam znašel pred Neuerjem, a streljal slabo, malo zatem je Higuain zadel gol, a iz nedovoljenega položaja, blizu je bil tudi Messi, ko se je s svojim značilnim prodorom prikradel pred Neuerja. Na drugi strani je imel najlepšo priložnost Benedikt Höwedes, ki je ob strelu z glavo zadel vratnico.
V drugem polčasu je Sabella namesto Lavezzija v igro poslal Sergia Agüera, kar je bila morda ena ključnih potez, kajti način igre se je spremenil. Argentina je igrala z dvema klasičnima napadalcema, Nemci so imeli več prostora. Vseeno so pri priložnostih še naprej prednjačili Argentinci, ki so bili bolj nevarni, čeprav so tudi Nemci izpeljali nekaj dobrih akcij. Na začetku drugega polčasa je imel priložnost Messi, ko je streljal z desne strani, najlepšo za Nemčijo je imel v 82. Toni Kroos, a je s 16 metrov streljal mimo gola. Nobena od ekip ni želela tvegati in prav nič nepričakovano so bili na vrsti podaljški. Že tretji za Argentino na tem svetovnem prvenstvu, kar pomeni dodatnih 90 minut, in drugi za Nemčijo. Nogometaši so delovali vse bolj utrujeno, znova pa je imela imenitno priložnost Argentina, toda Rodrigo Palacio je, ko je bil sam pred vratarjem Manuelom Neuerjem, nespretno poskušal z lobom in zgrešil cilj. Ko se je zdelo, da se bodo o tem, kdo bo osvojil naslov svetovnega prvaka, odločile enajstmetrovke, sta rezervista Nemčiji priigrala zmago. Schürrle je na levi strani preigraval in podal v sredino, Mario Götze pa je z volejem iz težkega položaja premagal Sergia Romera. Tako so bili Argentinci kaznovani, ker niso izkoristili številnih priložnosti, Nemci pa so si stekli v objem in glede na prikazano na svetovnem prvenstvu v Braziliji zasluženo postali prva evropska reprezentanca, ki je mundial osvojila v Latinski Ameriki.
V nemškem taboru je bilo po tekmi veselje nepopisno. »Neverjetno, smo svetovni prvaki! Sedaj bomo proslavljali pet tednov,« se je zasmejal Manuel Neuer, ki je prejel nagrado za najboljšega vratarja prvenstva, medtem ko je bil za najboljšega igralca izbran Messi, največ golov (šest) je dosegel Kolumbijec James Rodriguez. »Za nami je še ena odlična predstava. Pokazali smo, da imamo izvrstne posameznike, a smo odlični tudi kot moštvo. Skozi turnir smo igro nadgrajevali. Naslov prvaka je vrhunec moje kariere,« je dejal nemški kapetan Philipp Lahm, ki je prvi dvignil sloviti zlati kipec, in dodal, da si je svetovni naslov za cilj postavil leta 1990, ko je kot deček videl, kako je Andreas Brehme Nemčiji z golom iz enajstmetrovke prav tako proti Argentini Nemčiji priigral tretji naslov.
