Agrokor je včeraj konzorciju največjih lastnikov Mercatorja nakazal 172 milijonov evrov kupnine za 53-odstotni delež, trgovcu pa odobril 220-milijonsko posojilo, ki bo po končanem prevzemu pretvorjeno v kapital. S tem je lastnik Agrokorja Ivica Todorić porabil tudi vsa sredstva, ki jih je zbral za prevzem slovenskega trgovca.
Od skupno 475 milijonov evrov, ki jih je Todorić zbral z izdajo visoko tveganih PIK-obveznic, je morala med 50 in 100 milijoni evrov nameniti za delno izplačilo EBRD iz lastništva Agrokorja. Lobisti hrvaške družbe že več tednov poudarjajo, da bo EBRD kupnino za delnice Agrokorja vložila nazaj v Adrio Group, na katero je Todorić prenesel lastništvo Agrokorja in prek katere namerava prevzeti Mercator. Toda to je očitno račun brez krčmarja. »EBRD ne namerava vstopiti v lastništvo Adrie Group. Imamo le naložbo v 2-odstotni delež Agrokorja, pri prevzemu Mercatorja pa niti posredno niti neposredno ne sodelujemo,« je bil včeraj jasen predstavnik EBRD za srednjo in jugovzhodno Evropo Axel Reiserer.
Bogata popotnica EBRD
V zadnjem letu dni je EBRD prodala skupno okoli šest odstotkov delnic Agrokorja in za omenjeni delež po neuradnih ocenah iztržila med 150 in 200 milijoni evrov. Teh ocen Reiserer ni želel komentirati, saj jim to preprečuje podpisan dogovor o nerazkrivanju podatkov. Agrokorjevi lobisti trdijo, da Todorić EBRD ni nakazal celotne kupnine, temveč naj bi del denarja, okoli 40 milijonov evrov, začasno zadržal. Vendar bi bil tovrsten manever sila nenavaden, saj bi kaj takega morali potrditi tudi organi EBRD, katere soustanoviteljica je tudi Republika Slovenija. EBRD na svoji spletni strani sicer navaja, da je bil delni izstop iz lastništva »dokončen« in potrjen na skupščini Agrokorja, delnice pa tudi preknjižene.
Skrivnost manjkajočih 150 milijonov evrov
Kje in na kakšen način bo torej Todorić zbral preostalih 152 milijonov evrov za izplačilo 12.200 malih delničarjev Mercatorja, ostaja nepojasnjeno. Namero za prevzem bo moral Agrokor objaviti najkasneje v roku treh delovnih dni, hkrati z objavo ponudbe za prevzem pa bo moral pri Centralni klirinško depotni družbi KDD bodisi deponirati denar bodisi prvovrstno bančno garancijo za vse delnice, na katere se nanaša prevzemna ponudba. Po neuradnih informacijah naj bi mu bančno garancijo zagotovila italijanska bančna skupina Unicredit, ki lahko Todoriću prevzem Mercatorja tudi opazneje poceni. Slovenski Unicredit ima namreč v lasti osem odstotkov Mercatorja, in če teh delnic ne bi prodala, bi Agrokorju s tem privarčevala slabih 26 milijonov evrov. V Unicreditu informacij, da bodo Agrokorju zagotovili bančno garancijo, niso želeli komentirati, so pa poudarili, da že dlje časa želijo prodati svoje delnice Mercatorja. Toda Unicredit se prodajnim postopkom na drugi strani ni pridružil, delnic pa nikoli ni niti poskušal prodati na borzi. Več kot 50 milijonov evrov bi Agrokor lahko privarčeval, če iz lastništva Mercatorja ne bi izstopili hrvaški pokojninski skladi, ki imajo v lasti 16 odstotkov Mercatorjevih delnic.
Po objavi prevzemne ponudbe bo morala uprava Mercatorja pod vodstvom Tonija Balažiča po določilih zakona o prevzemih objaviti tudi oceno Agrokorjevih strateških načrtov z Mercatorjem ter oceno, kako bi prevzem vplival na uresničitev vseh interesov slovenskega trgovca, vključno z zaposlovanjem. Upravi Mercatorja pa po objavi Agrokrojeve prevzemne ponudbe ne bo treba pojasniti, ali nameravajo ponudbo hrvaške družbe sprejeti ali ne. Noben od članov uprave trgovca namreč nima v lasti niti ene delnice. Podobno je tudi z nadzorniki. Delnice ima namreč v lasti le Vesna Stojanović, sicer tudi predsednica sindikata in sveta delavcev v Mercatorju, ki bi s sprejemom Agrokorjeve ponudbe za svojih 36 delnic dobila le dobrih 3000 evrov.
Brank odstopil, Balažič ne namerava
S končanim prevzemom se obetajo tudi spremembe v nadzornem svetu Mercatorja, čeprav za zdaj še ni znano, ali bo Agrokor katerega od dosedanjih članov morda obdržal. Pričakovati je, da bo v nadzornem svetu ostal vsaj Boris Galić, predsednik uprave hrvaškega Allianza, ki je bil v preteklosti zaposlen tudi v eni od hčerinskih družb Unicredita, od leta 2009 pa je tudi predsednik sveta hrvaške agencije za nadzor finančnih storitev (Hanfa).
»Zaradi spremembe lastništva nameravam odstopiti iz nadzornega sveta in novemu lastniku omogočiti, da si postavi svoj nadzorni svet,« nam je včeraj dejal Bojan Brank, ki je bil v nadzorni svet Mercatorja sicer imenovan šele sredi lanskega leta. Ali nameravajo Branku slediti tudi preostali nadzorniki, ni znano. Predsednik nadzornega sveta Mercatorja Matej Lahovnik se na naše klice ni odzival, Rok Rozman iz Unicredit banke, Zdenko Podlesnik in članica uprave Pivovarne Laško Marjeta Zevnik pa na naša vprašanja niso odgovorili. Odstopiti pa ne namerava uprava Mercatorja, ki sicer zatrjuje, da se z Agrokorjem še ni dogovorila o nadaljnjem vodenju slovenskega trgovca.
